Zagreb – Hrvaška se trese. Prihodnji teden, 31. julija, bo javno objavljen seznam dolžnikov, ki državi dolgujejo davek. Po napovedih bo na seznamu, stebru sramu, kot so ga poimenovali, 15.800 podjetij, 31.000 obrtnikov in podjetnikov ter približno 85.000 državljanov, davčnih zavezancev.
Razprave o tem, ali naj država objavi črni seznam oziroma, kot so ga poimenovali, steber sramu ali ne, so bila mnenja različna. Pred nekaj meseci je hrvaški sabor le sprejel odločitev, da bo seznam objavljen, na njem pa se bodo znašli tisti državljani, ki državi dolgujejo več kot 10.000 kun (1300 evrov), podjetniki z dolgom, višjim kot 50.000 kun (6500 evrov), in podjetja, ki državi dolgujejo več kot 100.000 kun (13.000 evrov).
Steber sramu je pravzaprav nadaljevanje akcije hrvaškega finančnega ministrstva, ki se je v začetku odločilo, da preseka vozel, ki jim ga je »nataknila« evropska študija o vrednostih; ta je namreč uvrstila Hrvaško med države z »nizko davčno etiko«. Že februarja se je zato začel lov na neplačnike davkov, v akciji pa so odkrili številne javne delavce, medijske in estradne zvezdnike, ki so – menda povsem naključno in nevede – pozabili plačati oziroma prijaviti prihodke. V prvih mesecih letos (do junija) so hrvaški dacarji odkrili neprijavljenega davka v višini skoraj pet milijonov evrov pri skoraj 60 sumljivih bogataših (po neuradnih podatkih le na območju Zagreba).
Podjetniki, državljani in drugi, katerih imena utegnejo biti objavljena prihodnji teden, so zaradi tega slabe volje, saj se bojijo posmeha in še česa drugega. V hrvaški vladi, zlasti na finančnem ministrstvu, jih to ne skrbi, saj so prepričani, da je treba na tem področju narediti red. Oglasila se je tudi opozicija, saj meni, da »bo Linićeva (hrvaški finančni minister, op. a.) davčna agresivnost uničila vse podjetnike in družbe«, kot je včeraj za medije dejal Zlatko Ževrnja, načelnik uprave v občini Dugopolje, ki je ena najbogatejših na Hrvaškem. Ževrnja je tudi član vlade v senci, ki jo je sestavila stranka HDZ, v njej pa vodi odbor za gospodarstvo.
V vladi se ne pustijo pretentati demagogiji, zatrjujejo pa, da je že vlada pod taktirko Jadranke Kosor konec lanskega leta na podlagi evropske direktive sprejela odločitev o obveznem plačanju davkov in plačil za opravljene storitve med 30 in 60 dnevi. »Vendar se tega nihče noče držati,« je zatrdil finančni minister Slavko Linić v enem od pogovorov za zagrebško revijo Globus in dodal, da »normalno poslovanje nekaterim očitno sploh ne leži«.