Inovativnost v Sloveniji ima dobre osnove

Slovenija je dobila dobro orodje za pripravo izboljšav inovacijskega sistema, ki že ima dobre temelje.

Objavljeno
11. julij 2012 15.15
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana - Študija OECD o inovacijski politiki Slovenije ugotavlja, da so temelji dobro postavljeni, za večjo učinkovitost pa bo treba še marsikaj postoriti. Predstavniki mednarodne organizacije so predstavili priporočila, ki jih bo treba zagrabiti z obema rokama.

Inovativnost je pomemben kamenček v mozaiku ukrepov, ki jih vlada pripravlja za spodbudo rasti gospodarstva, je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav in dodal, da na tem področju šepamo, ker nismo dovolj pogumni. Napovedal je, da bo vlada poskušala slovenski potencial bolje izkoristiti. Predstavniki OECD so spomnili, da študija, ki je zelo temeljita in visokokakovostna, ni dovolj. Treba bo narediti načrt, ga implementirati in po določenem času oceniti napredek.

Inovacije so temelj gospodarske rasti vsake države, kar kažejo zgledi najrazvitejših in konkurenčnih držav, kot so ZDA, Švica, Singapur in Nemčija. Gospodarska kriza je izpostavila strukturne slabosti, ne le Slovenije. S spodbujanjem inovativnosti pa se da po besedah Gernota Hutschenreiterja iz sektorja za študije držav in mednarodnih pregledov pri OECD te luknje pokrpati. Poudaril je dobre temelje, ki jih ima Slovenija, med njimi dober izobraževalni sistem, kulturo raziskovanja in kreativnosti ter omrežje raziskovalnih ustanov. Slovenija je vodilna inovatorica med srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Od osamosvojitve je država povečevala sredstva za raziskave in razvoj.

Kljub temu ostajajo slabosti, kot so neuravnoteženi rezultati inovacij (malo patentov in šibkejši izvoz visokotehnoloških izdelkov), neenakomerna internacionalizacija, predvsem kar se tiče privabljanja tujih raziskovalcev in študentov, zastarel model organizacije javnih raziskav, omejene strateške zmogljivosti ter šibka organizacijska ureditev univerz in javnih raziskovalnih organizacij (JRO) ter slaba pripravljenost za spremembe.

Na podlagi teh ugotovitev so v OECD pripravili priporočila za povečanje učinkovitosti sistema inovacij v Sloveniji. Treba bo izboljšati okvirne pogoje za inovacije, ki vključujejo makroekonomsko stabilnost, številne vidike regulatornega okolja in davčnega sistema, pravice intelektualne lastnine, konkurenco, odprtost za mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe. Pri krepitvi baze človeških virov bo treba predvsem povečati število raziskovalcev v industriji, omogočiti več mobilnosti ključnega osebja med univerzami, JRO in podjetji in zmanjšati ovire za delo visokokvalificiranih ljudi.

OECD je dal več priporočil za izboljšanje upravljanja inovacijskega sistema. Krepiti je treba inovacije za zasebni sektor, povezave v inovacijskem sistemu in ohranjati tiste, ki dajejo rezultate, gojiti kritično maso, odličnost ter relevanco javnih raziskav. Več se je treba mednarodno povezovati in iskati tuje neposredne naložbe, poskusiti je treba uvesti drznejši pristop k akademski odprtosti, spodbujati podjetja, univerze in JRO, da nadgradijo svoje strateške sposobnosti in postanejo ambicioznejše.