Iz NLB poniknilo 30 milijonov evrov v srbski Agroživ?

Iz NLB naj bi skozi kreditiranje propadlega srbskega perutninskega velikana Agroživ izginilo 30 milijonov evrov.

Objavljeno
28. marec 2011 12.02
Posodobljeno
28. marec 2011 12.02
Ka. L., Delo.si
Ka. L., Delo.si
Maribor - Na organizirano navezo v največji slovenski banki so po poročanju Večera naleteli srbski kriminalisti, ki so med obsežno preiskavo že zaprli 20 članov vodstva Agroživa, medtem ko se je slovenski organi sploh še niso lotili.

Dogodki segaj v čas, ko je bil na čelu NLB Marjan Kramar, povzema STA. Agroživ pa je tedaj vodil Miroslav Živanov. Podjetje je že pred leti zašlo v hude finančne težave in bilo zrel za stečaj, vendar so se vodilni delavci odločili za umetno napihovanje bilanc podjetja.

Z napihnjenimi bilancami pridobivali posojila

Od decembra 2004 do januarja 2008 so po pisanju časnika simulirali posle oziroma fiktivne pogodbe o prodajah in nakupih napihnjenih lastniških deležev družb v koncernu. Z njimi so ustvarjali navidezen dobiček in podjetje prikazovali kot solventno. Bilance podjetja so domnevno napihnili za 43 milijonov evrov in tako pri bankah upravičevali posojila.

Tej igri je po navedbah Večera in njegovih virov nasedla tudi NLB, vendar ne po naključju, saj so bile odgovorne osebe v NLB opozorjene na omenjene fiktivne posle in dejansko katastrofalno finančno stanje Agroživa, a jih to ni ustavilo pri nameri, da po različnih informacijah srbski skupini odobrijo 48 oziroma 64 milijonov evrov posojil.

Jamstva za ta posojila so bila menda izjemno nesorazmerna z vsotami, ki jih je dobilo podjetje, saj so bile vrednosti Agroživovih nepremičnin in družb v skupini precenjene. Pozneje se je ob stečaju Agroživa izkazalo, da je podjetje vredno le 11 milijonov evrov. V NLB so bili po trditvah Večera na to spet opozorjeni, a so se posojilni posli še naprej nadaljevali.

Evri poniknili na račune posameznikov v podjetju

Najspornejši del tega kreditiranja se po pričevanju Večerovih virov nanaša na 30 milijonov evrov, izplačanih v letih 2007 in 2008, ki so domnevno večinoma poniknili na računih posameznikov v podjetju. Po navedbah srbskih organov je denar končal na računih Živanova in njegovih sina in žene, odprtih pri NLB ter frankfurtski oziroma züriški podružnici LHB Frankfurt in InterFinanz Zürich.

Do denarja naj bi Živanovovi prišli s pomočjo organizirane naveze oseb v NLB, odgovornih za balkanske trge, s katerimi so se v srbskem podjetju dogovorili tudi za delitev na ta način pridobljenega denarja. Posle naj bi odobraval tudi vrh banke na čelu s Kramarjem.

Medtem ko je bila v Srbiji afera Agroživ ena največjih v zadnjem času, končala pa se je s sodnim procesom in omenjenimi 20 zapornimi kaznimi za vodilne v Agroživu, pa se v Sloveniji doslej ni zgodilo še nič, policija pa primera še ne preiskuje.

NLB naj bi sicer po navedbah virov oblikovala za 30 milijonov evrov rezervacij za te posle, a tega v banki za časnik niso potrdili. Škoda zaradi naložbe v Agroživ pa naj bi bila zaradi izjemno majhne stečajne mase še precej večja, še po pisanju Večera, poroča STA.