Ljubljana – Premier Janez Janša je pozval organe pregona k preiskavi sumov oškodovanj v bankah in jim predal poročilo o stanju v slovenskih bankah. Nov udarec za slovenski bančni sistem pa je zadala bonitetna agencija Standard & Poor’s, ki ga je uvrstila v isto skupino kot madžarske, portugalske, islandske, irske in bolgarske banke.
Janez Janša je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu, ki ga je pripravila Banka Slovenije, odstopil generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku. Oba je pozval, naj v okviru svojih zakonskih pooblastil in odgovornosti storita vse, da se čim prej raziščejo sumi oškodovanj, ki se porajajo ob navedbah in podatkih v poročilu, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. V vladi vsebine poročila ne razkrivajo.
Vinko Gorenak ga je že predal policiji, o tem se je tudi pogovoril z vodstvom policije in mu predal navodilo, naj se policija organizira, da bo čim bolj sledila usmeritvam tožilstva. Minister se je v ponedeljek sestal tudi s prvim tožilcem Zvonkom Fišerjem in državno sekretarko Barbaro Brezigar. »Strinjali so se, da je treba problemu slovenskega bančnega sistema nameniti vso pozornost in da mora biti prednostno obravnavan tudi na tožilstvu,« so sporočili z ministrstva. Gorenak pa je dejal: »Storiti moramo vse, da se raziščejo sumi oškodovanj v slovenskem bančnem sistemu in da krivce za enega največjih problemov te države pripeljemo pred sodišče.«
Spomnimo, v zvezi s kriminalističnimi preiskavami v NKBM in pri nekdanjih članih uprave banke je tudi finančni minister Janez Šušteršič dejal, da je odkrivanje nepravilnosti v bankah ključnega pomena pri vzpostavitvi ponovnega zaupanja javnosti v bančni sistem in da aktivnosti preiskovalnih organov kažejo na pozitivne spremembe pri odkrivanju in razčiščevanju odgovornosti za slabo stanje bank.
Banka Slovenije, ki se spopada z očitki nekaterih politikov o slabem nadzoru bank, je lani in letos dala vrhovnemu državnemu tožilstvu eno pobudo za začetek kazenskega postopka, na Nacionalni preiskovalni urad je vložila tri prijave suma kaznivega dejanja, na okrožno državno tožilstvo tri ovadbe in na okrajno policijsko upravo eno obvestilo o nepravilnostih.
S & P dal slovenskim bankam slabo oceno
Domnevne nečednosti in kreditiranje »na dobro ime« vplivajo na sedanje stanje v slovenskih bankah. Nekaj dni po znižanju bonitetne ocene za Slovenijo na začetku avgusta z A+ na A je ameriška bonitetna agencija Standard & Poor’s (S & P) izdala še eno opozorilo o slovenskem bančnem sistemu. Slovenija je namreč na lestvici Bicra (Banking Industry Country Risk Assessment) iz šeste nazadovala v sedmo skupino. Lestvica Bicra izkazuje mnenje agencije, s kako velikimi tveganji se banke v eni državi spopadajo glede na bančne sisteme v drugih državah. Države so uvrščene v skupine na lestvici od 1 do 10, pri čemer so bančni sistemi v državah prve skupine najmanj tvegani, v državah desete skupine pa najbolj tvegani.
Pri tem so v S & P ponovili, da povečevanje politične polarizacije in pomanjkanje soglasja v vladajoči koaliciji spodkopavata kredibilnost vladnih ukrepov na področju bank, javnih financ in celotnega gospodarstva. Agencija posebno opozarja na velik delež slabih posojil in slabo pokritost z rezervacijami teh posojil, kar bo še naprej vplivalo na dobičkonosnost in kapital slovenskih bank.
Delež slabih posojil, ki zamujajo več kot 90 dni, je na začetku junija dosegel 12,8 odstotka vseh posojil, kar je poldrugo odstotno točko več kot konec lanskega leta in pet odstotnih točk več kot konec leta 2010, povzemajo analitiki S & P podatke Banke Slovenije in dodajajo: »Glavni razlog za težave s kakovostjo portfelja po našem mnenju izhaja iz hitre kreditne rasti pred globalno finančno krizo – 33-odstotna rast leta 2007 – ter slabih zavarovanj in postopkov za upravljanje tveganj.«