Tiskane izdaje
Ljubljana – Med določili zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je tudi napoved, da bo morala državna avtocestna družba državi plačevati stavbno pravico. Usklajevanja o njeni višini in dinamiki plačevanja še potekajo, neuradno pa naj bi Dars v prihodnjem desetletju vsako leto v državni proračun vplačal 20 milijonov evrov.
Po decembra 2010 sprejetem zakonu je Dars gospodarska družba. Država je svojih 2,319 milijarde evrov terjatev do Darsa, ki je denar porabil za gradnjo avtocestnega omrežja, spremenila v kapitalski vložek. Dars je hkrati postal lastnik avtocest. Za zemljišča, po katerih potekajo, je za 50 let pridobil neodplačno stavbno pravico, zdaj pa naj bi jo po ZUJF plačeval.
Lani več prihodkov od cestnin
Dars je lani ob celotnem prihodku v višini 336,5 milijona evrov s cestninami dobil 298,3 milijona evrov. Večino, 54 odstotkov, je zbral s klasičnim cestninjenjem težjih vozil, 46 odstotkov pa z vinjetnim sistemom. Pod črto je družbi ostalo 24,6 milijona evrov čistega dobička.
Konec lanskega leta je imel Dars brez obresti 2.931.830.772 evrov dolga, ob predpostavki, da se posojilni pogoji do leta 2037 ne bi spreminjali, to pomeni skupaj približno 4,1 milijarde evrov obveznosti. Te si je Dars naložil z državnim načrtom za gradnjo avtocestnega omrežja in državnim poroštvom. Za vračilo glavnice je Dars lani plačal 66,7 milijona evrov in za obresti 79,3 milijona. Letošnje obveznosti bodo presegle 200 milijonov, prihodnje leto bo številka okrog četrt milijarde evrov in leta 2014 skoraj 450 milijonov evrov.
Če bi moral Dars večino lanskega dobička plačati za stavbno pravico, bi bilo poravnavanje obveznosti še težje. Kajti višanja cestnin v tovornem prometu si v zaostrenih gospodarskih razmerah država verjetno ne more privoščiti, draženje vinjet pa bi ob nasprotovanju uporabnikov lahko privedlo do porušenega razmerja in težav z Brusljem.
Dars s cestninami zbral manj kot lani
V prvi polovici leta je državna avtocestna družba s cestninami zbrala 133,3 milijona evrov ali 2,3 milijona evrov manj kot lani. S cestninjenjem težjih vozil je Dars pobral 80,1 milijona evrov, kar je skoraj dva milijona manj kot lani, prihodki od prodaje vinjet pa so znašali 55,3 milijona evrov, v lanskem prvem polletju 270 tisočakov več.
V primerjavi z lani se je v letošnjem prvem šestmesečju povečala prodaja mesečnih in tedenskih avtocestnih nalepk, medtem ko se je prodaja letnih zmanjšala. Do začetka glavne turistične sezone je bilo prodanih 1,3 milijona tedenskih vinjet (po 15 evrov za avtomobile in 7,5 evra za motocikle), kar je skoraj pet odstotkov več kot lani, prodaja mesečnih vinjet (po 30 evrov samo za avtomobile) se je povečala za malo manj kot odstotek, na približno 295.000 kosov, medtem ko je bila prodaja letnih vinjet (po 95 evrov za osebna vozila in 47,5 evra za motorna vozila), skupaj je bilo prodanih malo več kot 790.000 kosov, manjša za približno tri odstotke.
Predlani je imel Dars 290,1 milijona evrov prihodkov od cestnin, leta 2010 pa skoraj 238 milijonov evrov. Cestnine so tako rekoč edini vir sredstev, s katerimi Dars odplačuje obveznosti in gradi ter hkrati upravlja in vzdržuje trenutno skupaj 606 kilometrov avtocest in hitrih cest, 163 kilometrov priključkov nanje ter 27 kilometrov počivališč.
Dars je lani razpis, s katerim so iskali svetovalca za reprogramiranje obveznosti, prekinil. Vsekakor bi bilo v zdajšnjem finančnem položaju Slovenije reprogramiranje manj ugodno od sedanjih pogojev. Večino kreditov je Dars – po nalogu in s poroštvom države – najel po letu 2005, ko se je struktura financiranja gradnje – ob opozorilih takratne opozicije – povsem spremenila iz dotedanje proračunske v posojilno.
Eden izmed razlogov za tako spremembo so bili tudi zelo ugodni kreditni pogoji, na kar je opozarjal takratni finančni minister, pokojni Andrej Bajuk, kot tudi ekonomski strokovnjak in poznejši finančni minister Franc Križanič. Najeta posojila – in posledično obroki za vračanje – so bila visoka tudi zato, ker se je nacionalni načrt gradnje avtocest (NPIA) z naknadno dodanim pomurskim krakom še povečal.
V javnosti so se pojavile tudi neuradne informacije, da naj bi pobiranje cestnin iz Darsa prenesli v drugo družbo. Taka je praksa tudi marsikje drugje v Evropi, pa tudi v Sloveniji je bil že leta 2008 ob takratnih pripravah na uvajanje satelitskega cestninjenja za težja vozila pripravljen model, ki ni predvideval, da bi cestninjenje, resda izključno elektronsko, opravljal Dars.
Po uvedbi vinjetnega sistema za lahka vozila sredi leta 2008 so bila ves čas navzoča vprašanja, kdaj bo Dars podrl delno opuščene cestninske postaje, odgovor pa je tudi ves čas podoben: ko bo za tovorni promet uvedeno cestninjenje v prostem toku. V času Pahorjeve vlade so se načrti spremenili, v akcijski načrt se je vrnila tehnološko nedoločena definicija cestninjenja v prostem prometnem toku. Dars je natančno pred enim letom, 8. avgusta 2011, objavil mednarodni razpis za izvajalca, ki pa ga je po nekaj podaljšanjih rokov za odpiranje ponudb sedanja vlada ukazala ustaviti.
Po ZUJF bo za promet pristojno ministrstvo, v trenutni shemi je to ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Darsu izdajalo soglasje k letnemu načrtu izvajanja koncesije za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest. Minister za promet pa je dobil pristojnost, da »zaradi zagotavljanja varnosti in pretočnosti prometa po avtocestah lahko Darsu naloži izvedbo ali način izvedbe določene naloge, ki izhaja iz koncesijskega razmerja, ter določi rok za izvedbo«.
Sedanji minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je tako končno dobil zakonsko podlago za svojo zahtevo po odstranitvi cestninskih postaj. Po mali vojni med ministrom in zdaj že odstavljenim poslovodstvom Darsa je ministrstvo namreč samo objavilo razpis za odstranitev čelne cestninske postaje Log. Razpis je bil pred tedni pravnomočno končan brez izbire izvajalca, na ministrstvu pa so pojasnili, da bo nadaljnje postopke izvajal Dars, od koder so sporočili, da so »vse potrebne dejavnosti v zvezi z odstranitvijo otokov na čelni cestninski postaji Log v fazi priprave«.
