Klemenčič le nad kurje tatove?

Ljubljana – »Ali bo kdo in kdaj odgovarjal za tovrstna ravnanja ali pa bodo pristojne institucije samo ugotavljale, da ne morejo storiti ničesar in bodo preganjale kurje tatove,« varuh konkurence poziva protikorupcijsko komisijo in policijo k preiskavi gradbenih poslov.

Spomnimo, marca letos je Urad za varstvo konkurence (UVK) izdal odločbo, v kateri je ugotovil, da je 17 gradbenih podjetij v javnih razpisih Darsa ravnalo usklajeno. Direktor urada Damjan Matičič ugotavlja, da so gradbinci med 1. januarjem 2000 in 10. marcem 2010 prikrojevali razpisne ponudbe na javnih naročilih. To pomeni, da so bile razpisne ponudbe domnevno pisane na kožo podjetjem, ki so sodelovala na javnih razpisih, je takrat pojasnil Matičič. Odločbo je poslal tudi policiji in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) Gorana Klemenčiča. Ta se je s tem primerom seznanila že pred dobrima dvema letoma, saj je julija 2010 UVK na KPK poslal povzetek relevantnih dejstev o sumu, da so se gradbena podjetja kartelno dogovarjala.

»Očitno državnim organom, ki smo jim posredovali odločbo o gradbenem kartelu, ni v interesu, da zadevo obravnavajo prednostno, čeprav je bila narejena ogromna finančna škoda za državni proračun. Gradbeni projekti so bili namreč preplačani za skoraj tretjino. Pozivam vse institucije, ki obravnavajo to zadevo, naj čim prej resno in odgovorno pristopijo k njenemu reševanju in podajo ugotovitve. V nasprotnem primeru namreč nismo daleč od sklepa, da so lobiji in interesne skupine naredile svoje delo,« je kritičen Matičič.

Kdaj bo KPK predstavila ugotovitve, nam včeraj s protikorupcijske komisije niso odgovorili. Že pred meseci pa so nam dejali, da se ugotovitve iz odločbe UVK nanašajo na zadeve, ki jih komisija vodi v več postopkih.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da se zahteve za uvedbo postopka na KPK, ki jih komisiji pošljejo nekatere državne institucije, med njimi tudi UVK, praviloma obravnavajo prednostno.

Draga javna naročila

Matičič pri tem opozarja, da je problematika javnih naročil v Sloveniji izjemno skrb vzbujajoča; zasebni naročniki so običajno cenovno uspešnejši pri izbiri ponudnika: »Prav temu področju bi morale institucije, ki so kakor koli povezane s tovrstno problematiko, nameniti več pozornosti ter tudi ažurno sprejemati ustrezne ukrepe in nenehno preverjati njihovo izvajanje.«

KPK obravnava najmanj dve zadevi s področja javnih naročil. Februarja letos je komisija izdala vmesno poročilo o projektu TEŠ6. Ugotovila je netransparentnost, pomanjkljiv nadzor, politične in lobistične vplive, zato so podana velika tveganja za korupcijo in nasprotje interesov.

V Delu pa smo že poročali o preplačani pisarniški opremi za javno upravo in o korupciji pri dobavi tega materiala: eden od dobaviteljev pisarniškega materiala Extra Lux je namreč ponudil 30.000 evrov podkupnine v pisarniškem materialu enemu od konkurentov, če se ta ne bi prijavil na javni razpis. To je leta 2010 ugotovila KPK, takrat še pod vodstvom Draga Kosa, o tem obvestila policijo, sama pa primer še vedno preiskuje.