Lehmann: Politika mora iz bank

Ljubljana – Slovenske banke morajo biti bolje vodene, predvsem pa morajo biti zaščitene pred političnimi vplivi, meni ekonomist Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Alexander Lehmann, pristojen za Slovenijo.

Največja težava Slovenije pri okrevanju so slabe naložbe bank in zadolženost podjetij. Kako sanirati stanje?

Trenutno je vaša vlada z dokapitalizacijo NLB našla začasno rešitev za bančni sektor, a pomembna je dolgoročna strategija. Ideja slabe banke za sanacijo slovenskih bank se nam ne zdi napačna. Tudi alternativna možnost, lastniški vstop bank v podjetja, ki ne morejo odplačevati kreditov, bi lahko pomagala pri sanaciji realnega sektorja. A za zadnje morajo podjetja pravilno ovrednotiti svojo ceno delnice, saj so te v primeru slovenskih podjetij previsoke. To je pomembno tudi za privabljanje tujih vlagateljev v Slovenijo.

Vendar se zdi, da tujih vlagateljev Slovenija ne zanima.

S tem se ne bi strinjal. Za tuje vlagatelje ste zanimivi tako zaradi geografske lege kot tudi zaradi usposobljene delovne sile. EBRD lahko pomaga pri privabljanju tujih investitorjev v Slovenijo.

Si lahko obetamo manjši padec BDP prihodnje leto od napovedanega 1,4-odstotnega, če nam uspe sanirati banke?

Revizija napovedi gibanja BDP za Slovenijo ni verjetna, saj je sanacija bančnega sektorja dolgotrajen proces. Za izboljšanje napovedi bi morala sanacija potekati zelo hitro, kar bo glede na pretekle izkušnje z državami v podobnih težavah zelo težko. Ni pa nemogoče.

Ali bi k hitrejši sanaciji, predvsem kar zadeva zaupanje davkoplačevalcev v politiko takšne sanacije, pripomoglo iskanje odgovornosti za slabe kredite, ki so jih podeljevale slovenske banke?

Mislim, da iskanje odgovornosti za pretekla dejanja ne bi smelo biti prednostna naloga. Najprej je treba spremeniti način upravljanja državnih bank, torej onemogočiti vpliv politike na to, komu bo državna banka dala posojilo in komu ne. Nedavne spremembe v vodenju največje slovenske banke, NLB, so zato po mojem mnenju pozitivne. Iskanje odgovornosti za pretekla dejanja k sanaciji bank ne bi pripomoglo, morala pa bi se ustvariti zavest, da je vmešavanje države v poslovanje bank zelo slabo za poslovanje bank.

V napovedi pišete, da varčevalni ukrepi zmanjšujejo rast. Ali jih je smiselno sprejemati?

V EU se širi zavedanje, da članice potrebujejo dolgoročno strategijo za zmanjšanje primanjkljaja. Na kratek in srednji rok pa je treba najti pravo ravnotežje med varčevanjem in izdatki za rast. Menim, da je slovenski fiskalni program trenutno približno v pravem ravnotežju. Nujno pa morate sprejeti pokojninsko reformo in reformo zdravstvenega sistema. Drugače bo trend staranja prebivalstva zelo povečal državni dolg.

Za leto 2013 napovedujete padec BDP le Sloveniji. Bo to precej poslabšalo konkurenčnost naše države glede na preostale države članice EBRD, glede na to, da preostalim napovedujete rast?

Bančna kriza bo po naših ocenah v Sloveniji dolgotrajnejša od drugih držav v EBRD. V baltskih državah, na primer, so banke največjo krizo doživele leta 2009 in so se do danes že prestrukturirale. Menimo pa, da se s pravimi reformami konkurenčnost Slovenije ne bo zelo poslabšala. Se pa mora Slovenija bolj odpreti tujim vlagateljem.

Odpiranje tujcem bi lahko bilo v Sloveniji težko, saj bi s tem moč izgubila domača politično-ekonomska elita. Po drugi strani se Slovenija na lestvicah konkurenčnosti najslabše izkaže prav v kakovosti naših menedžerjev. Kako presekati to stanje?

Ustanovitev državnega holdinga za upravljanje podjetij, ki bi bil odgovoren neposredno parlamentu, je primeren prvi korak za rešitev tega problema. Treba je preprečiti neposredno vmešavanje politike v poslovanje podjetij v državni lasti. Nujno je tudi čim prej izdelati strategijo, katere so strateške naložbe države in katere bi bilo treba čim prej prodati. Najbolj ključna pri vsem tem je neodvisnost holdinga.