Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za finance zelo obžaluje ter je razočarano in začudeno zaradi ponovnega znižanja bonitetne ocene Sloveniji. Po drugi strani ekonomista dr. Marka Jakliča tokratno znižanje bonitete – pa čeprav drastično, za kar tri stopnje – ne preseneča.
Ameriška bonitetna agencija Moody's je znižala boniteto Slovenije, in sicer z A2 na Baa2, pričakovanja pa ostajajo negativna. Kot glavni razlog je agencija omenila težave slovenskih bank, ki potrebujejo dokapitalizacijo, kar pa povečuje tveganja za povečanje javnega dolga. Moody's opozarja še na povečevanje stroškov za zadolževanje in omejen dostop do finančnih trgov ter šibko gospodarsko stanje.
Na ministrstvu za finance so razočarani, ker Moody's ni upošteval ukrepov vlade za konsolidacijo javnih financ ter dogovora o političnem soglasju o reševanju fiskalnega pravila in upravljanja slabih bančnih terjatev.
Nasprotno Jaklič meni, da je bil Moody's nemara do Slovenije prej preveč blag ali premalo pozoren, medtem ko so mednarodni finančni trgi realno stanje že dalj časa upoštevali pri ceni našega zadolževanja; obravnavali so nas na ravni Italije, Španije. A njihovih signalov nismo sprejemali.
Analitiki agencije tudi opozarjajo, da vse slabši makroekonomski položaj Slovenije povečuje verjetnost, da bo Slovenija morala zaprositi za mednarodno pomoč. »V tem trenutku ni potrebe, da bi Slovenija zaprosila za pomoč; niti zaradi slabih posojil v bankah niti zaradi javnih financ,« odgovarjajo na ministrstvu. Sredstva na računih države in razpoložljivi instrumenti financiranja namreč tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta.
Padec bonitete je pričakovan, pri čemer ni težava proračunski primanjkljaj, ampak predvsem prezadolženost bank in podjetij, poudarjata ekonomista Marko Jaklič in Matej Lahovnik. Vlada obljublja, da bo jeseni sprejela rešitve za bančni sistem.
Po mnenju agencije Moody's je največja težava Slovenije šibek bančni sistem – po njihovem mnenju bo Slovenija morala za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke nameniti še od dva do osem odstotkov BDP. Dodatna sredstva za banke pa bodo še poslabšale slovenske javne finance, zato (hkrati s poslabševanjem gospodarskih razmer) postaja negotov vladni cilj, da primanjkljaj letos približa 3,5 odstotka BDP.
Finančno ministrstvo zagotavlja, da bo vlada do jeseni pripravila in sprejela zakonodajne rešitve za upravljanje slabih bančnih terjatev, ki bodo pripomogle k odpravi kreditnega krča: »Slovenski državni holding bo imel tudi možnost, da ustanovi posebno odvisno družbo, ki bi prevzela slabe bančne terjatve po realni ekonomski vrednosti in tudi pripadajoča zavarovanja terjatev.« Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da od Banke Slovenije pričakujejo oceno stanja v bančnem sistemu in predloge rešitev.
Kako rešiti banke?
Lahovnik poudarja, da bi vlada morala jasno povedati, kako se bo lotila sanacije državnih bank. Tako bi v svet poslala tudi sporočilo, da se zaveda, kaj je treba storiti in s kakšnimi viri bo to storila. Bonitetna hiša daje negativne napovedi, kar kaže na njeno oceno, da bi lahko imela država težave pri zagotavljanju potrebnih sredstev za dokapitalizacijo državnih bank. Podobno pravi Jaklič: »Moody's je opozoril na možnost nadaljnjega zniževanja ocene, saj Slovenija ne ve, kako bo rešila luknjo v bančnem sektorju, ki je po nekaterih ocenah globoka pet ali šest milijard evrov.«
Po Lahovnikovem mnenju ima Slovenija tri možnosti: ali se država zadolži na mednarodnih finančnih trgih in dokapitalizira banke, kar so naredile tudi nekatere druge države: od Belgije do ZDA. Toda takoj v naslednjem trenutku bi morala sanirane državne banke prodati. Druga možnost je slaba banka, tretja pa je dokapitalizacija s pomočjo tujih strateških bank ali finančnih institucij. A pri tej možnosti se je treba zavedati, da je ključno vprašanje cena bank, saj banke na borzah kotirajo precej pod knjigovodsko vrednostjo. Ker bi se tuji bančni dokapitalizatorji zavedali, da so rešitelji v skrajni sili, bi lahko ponujali zelo nizko ceno za dokapitalizacijske delnice. Vse možnosti so enakovredne, a vsaka od njih ima svoje prednosti in slabosti.
Jaklič: Hitro po pomoč
To, ali bo Slovenija potrebovala pomoč v okviru evropskega reševalnega mehanizma, je odvisno od tega, ali ji bo uspelo sami zagotoviti sredstva za dokapitalizacijo državnih bank z zadolževanjem države po še vzdržni obrestni meri, še poudarja Lahovnik.
Jaklič pa je jasen: »Slovenska država se ne more sama zadolžiti, po mojih informacijah ne more zbrati niti milijarde, kaj šele šest – kolikor jih potrebuje za dolgoročno rešitev problemov. Tudi če se odločimo ustanoviti slabo banko, ni jasno, kako bi jo financirali.« Navsezadnje, dodaja sogovornik, ne gre samo za primanjkljaj v bančnem sektorju. Velikansko breme je tudi zadolženost sicer zdravih podjetij, takih z naročili in projekti, in to je tisto, kar povzroča kreditni krč.
Zato ekonomist meni, da bi morala Slovenija poseči po mehanizmu evropske pomoči. Hitro. Španci so čakali predolgo in to jim je le povečalo javni dolg. Je pa po Jakliču taka rešitev zgolj malo manj slaba med slabimi. »S tem izgubimo oblast nad bankami, poveča se nadzor, dolgoročno izgubljamo tudi lastništvo nad njimi. A osebno mislim, da smo tako daleč, da bi to morali čimprej storiti.«
GZS: Še težje poslovanje
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič meni, da zadnje znižanje bonitetne ocene »sploh ni nedolžno«. »To ni nekaj, kar bi nekomu kvarilo dopust, to je nekaj, kar bo še otežilo poslovanje slovenskih podjetij,« ocenjuje prvi mož zbornice. Zato bodo finančni viri še težje dostopni in še dražji, to pa se bo negativno pokazalo pri gospodarski aktivnosti. V GZS opozarjajo, da Slovenija že zdaj tako rekoč nima več gospodarske rasti, napovedi EBRD, da se bo slovenski BDP letos znižal za dva odstotka, pa so po njihovem mnenju »žal točne«, lahko pa »celo preveč optimistične«.
Na znižanje bonitetne ocene Slovenije se je odzval tudi generalni direktor ljubljanskega proizvajalca Hella Saturnus Slovenija Christof Droste. Po njegovem mnenju je ponovno znižanje kreditne ocene Slovenije, »zadnji klic, naj se zbudimo. Vsi moramo stopiti malo bliže drug k drugemu. Sovražniki niso več druge stranke, ne več sindikati, ne več zaposleni; naš sovražnik je kriza,« ugotavlja Droste. Ta sicer meni, da Slovenija lahko premaga krizo, vendar le, če bodo pri tem stopili skupaj vsi akterji. »Podpirajmo dobre in potrebne stvari, ki jih izvaja vlada. Poslušajmo opozicijo in upoštevajmo njeno mnenje. Spoštujmo nepopulistično in konstruktivno kritiko sindikatov. Vsi s tem lahko začnemo danes. Kozarec je napol poln, ne napol prazen,« je še poudaril Droste.
