Za dolžnike je najslabše, če tiščijo glavo v pesek

Preverili smo, kako pogosto imajo lizingojemalci težave pri odplačevanju obveznosti in kako se odzivajo lizinške hiše.

Objavljeno
26. julij 2012 21.06
Posodobljeno
26. julij 2012 21.30
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo

Ljubljana – Kaj se v kriznih časih dogaja v lizinški industriji? Podjetnik Franc Vodeb se je zato, ker se je odločil reševati finančne razmere svojega podjetja s pomočjo lizinga, znašel v še večjih težavah. Njegov problem ni osamljen, izterjevalci pa si niso edini o tem, kako pereče je lahko vprašanje neplačil.

Vodebova zgodba pravi, da bo ostal brez vsega, če se bo potrdilo, da banka, ki mu je odobrila lizing, na koncu ne bo uresničila napovedi o financiranju drugega dela posla, iz katerega bi si naprej zagotavljal finančni tok. Preverili smo, kako pogosto imajo lizingojemalci težave pri odplačevanju svojih obveznosti in kako se nanje odzivajo lizinške hiše.

Osredotočili smo se na posle z osebnimi avtomobili, saj se po podatkih Združenja bank Slovenije z njimi sklene največ poslov. V prvih treh mesecih tega leta se je od 20.900 sklenjenih pogodb za financiranje premičnin kar 11.200 izmed njih nanašalo na osebna vozila, 1500 pa na komercialna in tovorna vozila. V Hypo Leasingu, ki ima po podatkih za prvo četrtletje 2012 več kot petinski delež lizinga v Sloveniji, pravijo, da so v preteklih letih lizinške hiše povprečno preveč poudarjale financiranje nepremičninskih poslov, kar je bil tudi glavni generator rasti. V naslednjih letih pričakujejo glavno rast na področju financiranja vozil in opreme, s čemer bi se struktura naložb naših lizinških hiš približala tipični strukturi primerljivih ponudnic v tujini.

Ob izbruhu krize so se številne lizinške hiše ukvarjale predvsem s tovornimi vozili. V letih 2008 in 2009 je bilo odvzetih več sto tovornjakov, številni izmed njih so bili še konec leta 2010 na zalogi v lizinških hišah, je takrat v intervjuju za Delo pojasnjeval Mitja Otorepec, direktor Summit Leasinga, v katerem financirajo približno vsako deseto registrirano vozilo v Sloveniji. Odvzemov je bilo v nekaterih družbah menda toliko, da so zakupovale ali kar odkupile celotne garažne hiše, v katerih so vozila lahko skladiščile.

Težave s tovornimi vozili v preteklosti so priznali v Hypu in edini izmed treh lizinških hiš, ki so poslale odgovore na naša vprašanja – poslali smo jih osmim z največjimi tržnimi deleži – navedli, da se je v zadnjih letih povečalo število neplačnikov, s čimer se je nekoliko povečalo tudi število odvzemov osebnih vozil. »Stanje se je na tem področju letos normaliziralo in ne računamo na bistveno poslabšanje v preostalem delu leta in v prihodnjem letu,« so še navedli.

Težje je prodati luksuzni avto

Na vprašanje, katerih predmetov največ zasežejo fizičnim osebam, so odgovorili , da noben segment bistveno ne odstopa, »seveda pa je težje prodati odvzeto vozilo višjega ali luksuznega razreda. Prav tako so v tem segmentu večje izgube, zato smo v tem delu zaostrili pogoje financiranja.« Dodajajo, da so lizinške hiše tudi na splošno, podobno kot druge finančne institucije, okrepile oddelke, ki se ukvarjajo s tveganji, prenovile politiko odobravanja in zaostrile pogoje financiranja. »Večji poudarek pri odobravanju naložb fizičnim osebam je namenjen plačilni sposobnosti stranke, saj je njeno preverjanje zdaj uzakonjeno, in karakteristikam vozila,« pravijo v NLB Leasingu.

V preteklosti je lizing veljal za manj reguliran način financiranja, prosilec ni potreboval delodajalčevega potrdila o dohodkih. Zato so se zanj odločali tudi posamezniki, ki v resnici niso bili plačilno sposobni in jim je banka pred tem zavrnila vlogo za posojilo. V SKB Leasingu potrjujejo, da je postopek pridobitve lizinga preprostejši, kar je tudi razlog za večjo popularnost tega načina financiranja. »Vedno se najdejo posamezniki, ki se želijo prezadolžiti, zato je pomembno, da ponudnik financir anja ustrezno oceni posameznikovo zmožnost vračanja izposojenega denarja.«

Zaseženi so avtomobili, poslovne stavbe, hiše

Zaloge, kot imenujejo lizinške hiše zasežene predmete, ki jih prodajajo, objavljajo na svojih spletnih straneh. V Hypo Leasingu zdaj prodajajo 33 vozil, od tega je 25 osebnih, 103 nepremičnine, pri čemer je polovica poslovnih prostorov in stavb, stanovanj in hiš je 27, poleg tega poskušajo prodati še nekaj zasežene gradbene mehanizacije in drugih strojev ter pet plovil.

V NLB Leasingu je »delež odvzetih predmetov lizinga konstanten in se bistveno ne povečuje«, v SKB Leasingu pa so postregli s podatkom, da imajo zaradi zasegov na zalogi od 20 do 30 vozil, povprečno pa jih prodajo v dveh do treh mesecih. Podatki o njih so dostopni na njihovi spletni strani. Na spletu te informacije objavljajo tudi v NLB Leasingu. Zdaj prodajajo malo več kot 30 nepremičnin (poslovnih prostorov, zemljišč, hiš, stanovanj) in 20 predvsem osebnih vozil, nekateri izmed njih imajo prevoženih le nekaj deset tisoč kilometrov. Pravijo, da fizičnim osebam najpogosteje predčasno prekinejo lizinške pogodbe za avtomobile nižjega in srednjega cenovnega razreda.

Izterjevalci imajo največ dela s starimi pogodbami

»Zagotovo je zdaj precej več odvzemov kot v preteklosti,« so povedali v družbi Creditexpress, v kateri se ukvarjajo z izterjavo dolgov, med drugim tudi za več lizinških hiš. Predvsem pri pravnih osebah se je precej zmanjšala izterljivost, pri fizičnih osebah pa so v nasprotju z nekaterimi drugimi področji v zavarovalništvu in financah precej uspešni. Pravijo, da upniki v bančnem sektorju niso več pripravljeni dolgo čakati z izterjavo. »Nekateri so opozarjali, opominjali tudi do 12 mesecev po zapadlosti obrokov, zdaj postopke začnejo že po neplačilu in poslanih opominih za dva ali največ tri obroke.«

Drugačne izkušnje imajo v družbi Infobiro, kjer sodelujejo s štirimi lizinškimi hišami. Leta 2009 so imeli na mesec povprečno od 200 do 250 pooblastil za odvzeme vozil, zdaj jih imajo po 90. »Lizinške hiše so pogoje financiranja zaostrile, zato je manj slabih lizingov,« navaja Andrej Hvalec in dodaja, da se veliko pooblastil, ki jih dobivajo v izvedbo, zdaj nanaša na odobreno financiranje v letih 2007 in 2008, zelo malo obravnavajo novih pogodb. Po njihovih izkušnjah družbe niso nič bolj nestrpne kot v preteklosti in zunanjim izterjevalcem ne predajajo primerov prej, kot so jih pred leti.

Same poskušajo izterjati do tri obroke, včasih tudi do pet, ko jim primer predajo, pa zahtevajo, da je dolg poplačan, v skrajnem primeru, da se zaseže predmet zavarovanja. »Če dolžnik sodeluje, poskušamo najti rešitev. Imamo primer, da je tiskarna dolžna osem obrokov, kar pomeni več kot 56.000 evrov, lizinška hiša se je še vedno pripravljena pogovarjati. Največja težava je, da ljudje, ki se znajdejo v položaju, ko ne morejo več poravnavati svojih obveznosti, ne gredo do lizinške hiše in jim pojasnijo, kaj se je zgodilo. Dajo glavo v pesek, kar pa je najslabše,« pravi Hvalec. Dogaja se, da lizinška hiša poskuša tri mesece stopiti v stik z neplačnikom, a se ta ne odziva. »Potem primer predajo nam, mi pridemo do neplačnika, ta pa reče, da ne more več plačevati in nam izroči ključe. Problem je, da čakajo, da težava pride na njihov prag, namesto da bi ukrepali prej, s tem pa si nakopljejo dodatne stroške.«