Največ sezonskih delavcev najde delo v gradbeništvu

Ljubljana – Ob tem, da je na zavodu za zaposlovanje registriranih skoraj 107.000 iskalcev zaposlitve, je v prvih šestih mesecih delo pri nas našlo 3907 državljanov iz EU. Izdanih je bilo tudi 10.870 novih delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev iz drugih držav.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je delo v Sloveniji daleč najbolj zanimivo za Bolgare. Z njimi je bila sklenjena več kot polovica vseh zaposlitvenih pogodb z državljani EU, kar 2395. V prvih šestih mesecih letos je pri nas delo našlo med drugim tudi 360 Madžarov, po 300 Romunov in Slovakov in 220 Italijanov.

Preverili smo, kje Bolgarom uspe najti zaposlitev, če upoštevamo, da gradbeništvo, kjer smo jih v prejšnjih letih srečevali najpogosteje, pri nas ni v zavidljivem stanju. Trditev, ki jo je v telefonskem pogovoru mimogrede izrekel vir, dobro seznanjen z razmerami v zaposlovanju, da imajo srednja in mala gradbena podjetja v resnici kar nekaj dela, se glede na pojasnila zavoda za zaposlovanje ne zdi tako iz trte izvita.

Na vprašanje, kje se zaposlujejo Bolgari, ali gre za sezonske delavce in koliko zaslužijo, so odgovorili, da jih je največ našlo delo v gradbeništvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (sem se uvršča dejavnost zaposlitvenih agencij, pojasnjujejo na zavodu) in v predelovalnih dejavnostih. »Med predelovalnimi dejavnostmi lahko poudarimo proizvodnjo kovinskih izdelkov razen strojev in naprav ter popravilo in montažo strojev in naprav. Glede na vrsto izobrazbe, če jo imajo opredeljeno, izstopajo obdelovalci kovin, gradbeniki, električarji, mehaniki in strojniki,« je sporočila Tanja Podobnik Zec, tiskovna predstavnica zavoda.

Svetovalke, ki delajo na področju zaposlitvene mobilnosti (Eures), torej posameznikom zagotavljajo informacije, svetujejo in pomagajo pri iskanju zaposlitve v tujini (in tujcem pri nas), pravijo, da se Bolgari zanimajo tako za delo v Sloveniji kot tudi v drugih državah EU, predvsem v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Dodajajo pa, da so to predvsem tisti, ki so v Sloveniji že delali, zanimajo pa se za preprosta ter pomožna dela v proizvodnji, gradbeništvu, za pomožna dela v kuhinji in podobno.

Zaposleni v Sloveniji, delajo v tujini

Da se tok delovne sile, ki se zaposli v Sloveniji, pri nas ne ustavi, ampak potuje naprej (najpogosteje na sever, kot napoteni delavci), potrjujejo tudi podatki, ki so jih zbrali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Skladno z evropskim pravnim redom mora ZZZS za vsakega napotenega delavca v tujino izdati obrazec E 101, na podlagi katerega lahko uveljavlja zdravstvene pravice. »Leta 2011 so 3003 delodajalci prejeli obrazec, na podlagi katerega lahko delavec v tujini opravlja delo dve leti, vendar le na istem delovišču. To pomeni, da se enemu delavcu na leto lahko izda več obrazcev. Prav tako pa obrazce potrebujejo delavci, ki opravljajo delo hkrati v Sloveniji in tujini, vendar je teh primerov po naših izkušnjah največ pet odstotkov,« je število izdanih obrazcev komentiral strokovni sodelavec ZZZS Peter Rutar.

Posredniki na vsakem koraku

Poklicali smo Danila Polajžerja iz podjetja Mom trade, ki na spletni strani zavoda za zaposlovanje išče delavce s področja gradbeništva, od kandidatov pa zahteva znanje nemškega jezika. Dejal je, da zaposlujejo predvsem slovenske delavce in tudi tiste, ki prihajajo iz drugih držav članic EU. Na vprašanje, kako pogosta je praksa, da v Sloveniji ustanovljena podjetja le posredujejo delovno silo iz revnejših držav v bogatejše in s tem zaslužijo, je dejal, da se oni ukvarjajo z gradbeništvom.

Po njegovem mnenju se v sosednjih državah EU ogromno gradi, vendar se posli sklepajo predvsem prek posrednikov. Njihove provizije so visoke. »Nemški posrednik je za posel v višini 100.000 evrov zahteval deset odstotkov, slovenski pa še tri,« je dejal Polajžer, zato tega dela niso sprejeli. Dodal je še, da so pravkar opravili restavracijo oken v dunajskem Schönbrunnu. Sami so imeli pogodbo za približno 50.000 evrov, osnovna pogodba je bila za verjetno 70.000 ali 75.000 evrov. Delo so opravili in pridobili dobro referenco in Polajžer meni, da bodo zdaj lažje tudi z manj posrednikov našli posel v tujini.

Na spletni strani zavoda za zaposlovanje smo našli precej oglasov, s katerimi podjetja iščejo tudi deset ali več (ponavadi gradbenih) delavcev, pri čemer pogosto navedejo, da gre za delo v tujini, ali pa napišejo, da je potrebno znanje nemškega jezika. Poklicali smo gospo, ki nam je na primer pojasnila, da »njihovo podjetje opravlja gradbena dela« v tujini, pri čemer je na spletni strani, kjer so objavljeni poslovni podatki podjetij, navedeno, da podjetje, ki ga predstavlja, nima zaposlenih, prav tako ni navedeno, kdo je direktor podjetja. Povedala je, da zaposluje samo tiste tujce, ki že imajo v Sloveniji urejeno bivališče in imajo najmanj mesec dni urejeno zdravstveno zavarovanje. Ker napoteni delavci morajo vsaj mesec dni opravljati delo v Sloveniji, se postavlja vprašanje, ali vendarle ne gre le za posredovanje delovne sile. Odgovore z ministrstva za delo o tem pričakujemo danes.

Obiralci iz tujine

Tujci pa na sezonskem delu ostanejo tudi v Sloveniji. Kadrovica Bojana Grilc iz Evrosada in Nevijo Pucer, predsednik uprave podjetja VinaKoper, sta povedala, da je zanimanja med Slovenci za obiranje sadja in grozdja malo. Pucer je dejal, da so se bili zaradi pomanjkanja delovne sile prisiljeni mehanizirati, še vedno pa del od 150 obiralcev grozdja pride iz tujine, najbolj pridni izmed njih so Slovaki. V Evrosadu se bolj zanašajo na začasno delovno silo iz Srbije, BiH in Hrvaške, ki so že izkušeni obiralci sadja, slabe izkušnje pa imajo z Bolgari. Ko so dobili lestve v roke, se je zelo hitro pokazalo, da niso prava izbira za trganje sadežev iz dreves, saj so bolj vajeni pobiranja pridelkov pri tleh in so bili z lestvami vse prej kot spretni.

Več o sezonskem delu v Sloveniji in tujini preberite v prihodnjih izdajah Dela.