Nemški vladajoči v grškem precepu: psihologija krize 
sproža verižno reakcijo

Berlin – Nemčija ima, kot sidro območja evra in celotne EU, pri odpravljanju dolžniške krize v denarni uniji, orjaško vlogo. Brez Berlina je učinkovito ukrepanje nepredstavljivo. Tako lahko vsak nastop katerega od članov vlade s pomenljivim sporočilom vznemiri že tako histerične finančne trge, ki odrejajo, po kakšni ceni se še lahko zadolžujejo evropske države. Ko ob kakofoniji evropskih voditeljev glede reševanja Grčije&Co. začenjajo obremenjevati položaj še razprtije nemških koalicijskih strank in članov zvezne vlade, govorjenje o odgovorni politiki ni več najbolj utemeljeno.

Stališča nemškega podkanclerja, gospodarskega ministra in predsednika liberalcev (FDP) Philippa Röslerja so na začetku tedna sprožila novo fazo grške krize. Po njegovi omembi nekakšne nadzirane insolventnosti Helenske republike se je po celotni stari celini začelo postavljati vprašanje, ali je Nemčija sploh še pripravljena reševati finančno in gospodarsko opustošeno Grčijo pod bankrotom. Olje na ogenj je prilil še vodja bavarskih konservativcev Horst Seehofer, po čigar mnenju bi izključitev Aten iz območja evra morali obravnavati kot skrajno sredstvo. Voditelja dveh od skupaj treh vladajočih strank sta se postavila proti liniji uradnega Berlina.

Samoumevno je, da je opozicija kritična do takšnih razmer v vrstah vladajočih. Vodja socialdemokratskih poslancev in nekdanji zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je izjavil, da so Röslerjeve izjave še zaostrile grško krizo. Nemške davkoplačevalce da bodo na koncu stale več milijard evrov. Podkancler vodilnega evropskega gospodarstva da bi se moral zavedati posledic svojih nastopov. Steinmeier je Röslerjev nastop pripisal njegovi lahkomiselnosti in notranjepolitičnemu razmišljanju.

Bitka za obstanek

Liberalci so namreč po več porazih na deželnih volitvah povsem na dnu. Zato se poskušajo s kritikami reševanja evra vsaj nekoliko profilirati in prikupiti tistemu (precejšnjemu) delu volilnega telesa, ki je nezadovoljen z vladnim kriznim menedžmentom. Ker FDP pri enem od ključnih političnih vprašanj ne govori več istega jezika kakor krščanski demokrati pod vodstvom kanclerke Merklove, je negotovo, ali vlada sploh lahko zdrži pod takšnim pritiskom. Posamezni politiki iz druge vrste FDP se že poigravajo z mislijo o koncu koalicije, a ga povezujejo z drugo temo – uresničitvijo njihove zahteve po zniževanju davkov.

Poleg tega je še vedno negotovo, kako se bo konec meseca izteklo glasovanje bundestaga o okrepitvi (po pristojnostih in kapitalu) evropskega kriznega sklada EFSF, ki pomaga državam v javnofinančni stiski. Znotraj vladajoče koalicije je večja skupina poslancev (okoli 20) že dala vedeti, da nasprotuje takšnemu prevzemanju finančne odgovornosti za druge države, ne da bi o njem soodločal parlament. Po enem od scenarijev, ki krožijo v kuloarjih, bi utegnila kanclerka Angela Merkel glasovanje o reševanju evra povezati z glasovanjem o zaupnici.

Pozen odziv kanclerke

Sama Merklova se je oglasila, ko so nemška ugibanja že vznemirila Evropo in svet (predsednik ZDA Barack Obama je, denimo, pozval k odločnemu ukrepanju proti krizi, ki da ogroža svetovno gospodarstvo). V radijskem intervjuju, objavljenem v torek zjutraj, je – s sklicevanjem na misel nekdanjega gospodarskega ministra in avtorja povojnega gospodarskega čudeža Ludwiga Erharda – opozorila, da je v gospodarski in finančni politiki še vedno polovica vsega psihologija. Zato da bi morali skrbno pretehtati vsako besedo. Podkanclerja Röslerja ni neposredno omenjala, a očitno je bilo, da je bilo sporočilo namenjeno predvsem njemu.

Grčiji bi po njenem mnenju naredili uslugo, če bi manj ugibali in bolj spodbujali njena prizadevanja za uresničitev obveznosti, sprejetih v okviru svežnjev kot zameno za pomoč. Pri izpolnjevanju zgodovinske naloge bi se morali ogniti nenadziranim postopkom. Območje evra da bi moralo politično ostati skupaj, saj bi v nasprotnem primeru grozil učinek domin. Nevarnost širjenja grškega virusa na druge države da je velika. Kot je pojasnila, bo postopek nadzirane insolventnosti mogoče izpeljati šele leta 2013, ko bo začel delovati trajni stabilnostni mehanizem območja evra ESM (nadomestil bo obstoječi EFSF).

Visoko eksplozivne razmere

Ko je popoldne v kanclerski palači gostila finskega premiera Jyrkija Katainena (težave z zahtevo Helsinkov, da od Aten dobijo posebna poroštva za posojila, še niso odpravljene), je Merklova ocenila, da poigravanje s posameznimi idejami, ki naj bi bile čarobna paličica za rešitev hudih težav, ni smotrno. To velja tako za grško insolventnost kakor tudi za evrske obveznice. Rešitve z enim zamahom ne bo, odpravljanje težav bo dolg proces. Merklova naj bi se danes na telekonferenci pogovarjala o krizi s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in grškim premierom Jorgosom Papandreujem.

Glavno besedo o odobriti nadaljnje pomoči Grčiji bo imela trojka, sestavljene iz strokovnjakov evropske komisije, IMF in ECB, ki bo danes začela ocenjevati, ali Atene izpolnjujejo obveznosti. Eden od petih nemških gospodarskih modrecev Peter Bofinger je v Saarbrücker Zeitungu posvaril pred posledicami zavrnitve nove pomoči Grčiji. Brez finančnih injekcij bi se država znašla v nenadzirani insolventnosti, grški bančni sistem bi se zlomil. V visokoeksplozivnem položaju bi nastalo tveganje orjaško verižne reakcije, ki bi bilo po učinkih lahko hujše kot propad banke Lehman Brothers pred tremi leti.