NKBM (ali pa NLB) bi morala država prodati

Reševanje slabih terjatev bank je le težko izvedljivo v domačem okviru in z novim zadolževanjem, menijo strokovnjaki.

Objavljeno
15. avgust 2012 21.08
Damjan Viršek, gospodarstvo
Damjan Viršek, gospodarstvo
Ljubljana – Država bi morala resno razmišljati o privatizaciji vsaj ene od bank v težavah, meni France Arhar, direktor združenja bank. Na previdnost pri uporabi javnih sredstev v sicer nujnem procesu sanacije bank je v pogovoru za Delo opozoril tudi Marko Košak, profesor na ekonomski fakulteti.

»Morali bi se vprašati, ali je za državo, za vse nas, bolje, da imamo uspešne banke in prek njih uspešna podjetja, ali pa da ponavljamo napake, ki smo jih že storili,« je menil Arhar. Poudaril je, da je minilo šele petnajst let, odkar se je končala sanacija NLB in NKBM. »Danes je glavni problem slabih terjatev spet v treh največjih bankah, kjer je država posredno ali neposredno lastnik. To pomeni, da se v petnajstih letih nismo ničesar naučili. Ključno vprašanje je, ali bo katerikoli vložek v naslednjih petnajstih letih prinesel rezultate, ki si jih želimo. Če doslej lastnine nismo upravljali odgovorno in se njena struktura ne spremeni, kaj me lahko prepriča, da bo jutri drugače?« se je vprašal Arhar.

Sanacija bank z ustanovitvijo agencije, na katero bi prenesli slabe terjatve, bi verjetno pomenila, da se mora država dodatno zadolžiti. Z izdajo obveznic na način, kot so zadevo izpeljali leta 1993, to ni izvedljivo, saj so se razmere močno spremenile. Takrat je država kot lastnik v banke vstopila namesto družbenih podjetij in imela je monetarno suverenost. Danes so banke v težavah sicer pretežno državne, vendar imajo tudi zasebne lastnike, po drugi strani pa smo del širšega gospodarskega prostora evra in EU, je pojasnil Arhar. »Pri rejtingu, kakršnega imamo, je tudi za državo vprašanje, kako pridobiti sveži kapital in po kakšni ceni. Četudi država v kapital pretvori depozite, ki jih ima v bankah, gre pravzaprav za sposojen denar, ki ga bo treba vrniti, saj izvira iz preteklega zadolževanja.«

Kupec banke naj jo sanira

Po Arharjevi oceni bi bilo nujno, da država proda vsaj eno od bank v težavah in stroške njene sanacije prepusti kupcu. Tudi resne tuje banke, ki bi želele vstopiti na naš trg, obstajajo. »Za nas je dimenzija problema velika, za svetovne igralce pa so to majhni zneski. Sam sem marca vedel za tri imena, ki bi bila zainteresirana za vstop v katero od naših največjih bank. Vendar se tu vedno pojavlja enak problem: vprašanje cene in porekla lastnika. Prepričan sem, da bo cena v Sloveniji vedno sporna, naj gre za en evro ali pa za milijone. Ob tem vlada prepričanje, da so lahko lastniki samo s severa ali zahoda. Kje pa se danes ustvarja nova vrednost? To se ve, na vzhodu,« je nakazal poreklo morebitnih prevzemnikov NKBM ali NLB.

Vpliv na zunanjo kredibilnost države

Marko Košak, profesor na EF, ugotavlja, da je vključitev države v reševanje slabih bančnih terjatev neizogibna, ne samo zaradi reševanja razmer, ampak tudi zaradi zunanje kredibilnosti države. »Zdi pa se mi popolnoma neodgovorno in neresno, da se uporabljajo dikcije in tudi številke, ki implicirajo poseganje države kar povprek v celotnem bančnem sistemu. Problem slabih terjatev v privatnih bankah morajo v prvi vrsti reševati njihovi lastniki; domnevam, da bo poseganje države omejeno na tiste banke, v katerih je država lastnica oziroma solastnica. Karkoli drugega bi pomenilo, da se izvaja implicitno ali eksplicitno subvencioniranje privatnih solastnikov, kar je nesprejemljivo z vidika enakega položaja vseh akterjev na trgu, nesprejemljivo zaradi trenutnega stanja javnih financ in nesprejemljivo tudi zato, ker bi tako zasebnim lastnikom poslali popolnoma napačen signal o pripravljenosti države na odpravljanje posledic slabih oziroma napačnih poslovnih odločitev v preteklosti.«

Odprava kreditnega krča

Sogovornika sta se tudi strinjala, da začetek resne sanacije bank ne bo samodejno prinesel odprave kreditnega krča. »Če si kdorkoli dela takšne iluzije, živi v veliki zablodi. Številna podjetja so prezadolžena in preobremenjena s servisiranjem dolgov. Zato bodo banke še naprej zelo zadržane pri posojanju takšnim podjetjem. Razmere se bodo morale nujno izboljšati tudi v podjetjih, kjer pa bodo morali svojo vlogo odigrati predvsem njihovi lastniki,« je povedal Košak.