Obrestna mera za območje evra ostaja ista

Berlin – Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je pred kratkim v Londonu naznanil »vse, kar je potrebno za ohranitev evra«, zdaj nakazuje skorajšnje usklajeno nakupovanje obveznic evrskih držav v težavah s sredstvi evropskih rešilnih skladov in ECB, če bodo o tem prepričali vse vpletene in še posebno nemško Bundesbanko.

Pri ECB so ključno obrestno mero tokrat pustili pri 0,75 odstotka, saj hoče prvi človek Evropske centralne banke evrsko krizo drugače udariti po glavi. »Evra ni mogoče ukiniti,« je zagotovil Mario Draghi in poudaril potrebo po temeljnih ukrepih, kot so: proračunska konsolidacija, strukturne reforme in odločno graditev evropskih institucij.

»Uresničevanje tega pa zahteva čas in finančni trgi se pogosto prilagodijo šele, ko so uspehi opazni. Zato morajo vlade dovoliti delovanje EFSF in ESM na trgih obveznic, če obstajajo izjemne tržne okoliščine in tveganja za finančno stabilnost, s strogimi in učinkovitimi pogoji v skladu z uveljavljenimi smernicami.«

»Operacije na odprtih trgih v zadostnem obsegu, da bo cilj dosežen«, bi s skupnim delovanjem začasnega rešilnega sklada EFSF (in pozneje morda tudi stalnega ESM) in Evropske centralne banke vnesle novo kakovost v reševanje preveč zadolženih evrskih držav.

EFSF bo, če se bodo dogovorili, lahko neposredno kupoval državne obveznice, če bodo za to zaprosile prizadete države ter se obvezale k strogemu varčevanju in reformam, ECB pa bi nato na sekundarnih trgih še lahko pomagala z znižanji stroškov zadolževanja. Obe ustanovi skupaj bosta, upa Draghi, uspešneje zagrabili za rogove finančne trge, ki še naprej in vse bolj nevarno podeljujejo nezaupnice najbolj zadolženim evrskim državam in vsemu območju.

Predsednik ECB je omenjal tudi druge »nestandardne ukrepe monetarne politike«, ki bodo po njegovem mnenju tudi ostali v okvirih mandata Evropske centralne banke za zagotavljanje stabilnosti cen. Draghi to zagotavlja tudi zato, ker za svojo vizijo reševanja evrskega območja potrebuje privolitev nemške Bundesbanke in njenega šefa Jensa Weidmanna, ki je v preteklih dneh že opozarjal pred preseganjem mandata ECB.

Če Draghi misli, da prav visoke cene državnih obveznic preprečujejo prelivanje poceni evrskega denarja v gospodarstva, pa mnogi v Nemčiji verjamejo, da preveč zadolžene države lahko rešijo le proračunsko varčevanje in strukturne reforme v gospodarstvu ter na trgu delovne sile.