Kot je uvodoma v imenu pobudnikov seje pojasnil poslanec Socialnih demokratov (SD) Janko Veber, je Slovenija po vstopu v OECD zavezana pri korporativnem upravljanju kapitalskih naložb slediti smernicam organizacije.
Veber je menil, da ima politika odgovornost predvsem do državljank in državljanov, ta pa se izkazuje v sprejeti lastniški politiki, ki mora iti skozi javno obravnavo. Poudaril je še, da je napredek Slovenije pri upravljanju državnih podjetij ugotovila tudi delovna skupina OECD za podjetja v državni lasti in privatizacijo.
Člani odbora so se na seji med drugim opirali na letno poročilo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) o delu v letu 2011. Član uprave AUKN Marko Golob je znova poudaril, da OECD zahteva strogo ločnico med lastniško in upravljalsko funkcijo v podjetjih. "Med temi funkcijami ne sme biti mešanja," je izpostavil.
Znova je ponovil nekatere poudarke glede večje jasnosti in transparentnosti, ki jih je po njegovih besedah v poslovanje državnih podjetij vnesla AUKN. "Tekoče spremljamo poslovanje državnih družb, s predlogom strategije pa so za vsako družbo postavljeni tudi srednjeročni cilji," je pojasnil.
Tako predstavniki AUKN kot opozicije so bili precej kritični do načina, na kakršnega se je vlada odločila upravljanje s kapitalskimi naložbami države prenesti na državni holding. Poslanci so izpostavljali predvsem pomanjkanje časa za kakovostno razpravo o tem vprašanju ter pomanjkanje jasnih argumentov.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Uroš Rožič je sicer zatrdil, da je vlada v pripravljanju sprememb zakonodaje v stiku z OECD in da predloge z organizacijo usklajuje. Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič pa je spomnil, da OECD v nobeni točki ne zahteva, da mora z državnimi naložbami upravljati prav agencija s točno takšnim statutom in pristojnostmi, kot jih ima AUKN.
"Vlada je zaznala nekatere anomalije pri praksi delovanja AUKN, zato se je odločila za določene korekcije glede upravljanja s premoženjem in kapitalskimi naložbami," je pojasnil Živkovič. Zagotovil je, da vlada sledi načelu zagotavljanja transparentnosti in izogibanja nasprotjem interesov.
Vebra je zanimalo, kje točno so se pri delu AUKN pojavile anomalije in ali se je vlada seznanila s poročilom agencije o njenem delu v lanskem letu.
Živkovič je pojasnil, da vlada zaenkrat poročila še ni obravnavala. Glede anomalij pa je izpostavil na primer dejstvo, da sam upravljalec z državnim premoženjem v sedanjem sistemu dejansko ne nosi nikakršne odgovornosti, nosi pa zelo veliko pristojnosti.
Da vlada ves čas govori o anomalijah, konkretno pa jih ne zna izpostaviti, je menil Golob. "Od vseh obtožb, ki jih poslušamo, potem ne ostane nič." Izpostavil je še, da je AUKN na skupščinah večkrat zahtevala posebne revizije, ki bi lahko vodile do kriminalističnih preiskav, a vlada soglasja ni podala.
"Ključen problem je v tem, da se vseskozi ukvarjamo z institucionalnimi problemi, ključnih odgovorov na vprašanje, kaj pravzaprav hočemo, pa nimamo," je še menil Golob. "Sploh ne vemo, kaj bi radi." Podobno je ugotavljal tudi predsednik sindikata Pergam Janez Posedi.
Poslanci so sicer po precej obsežni razpravi sklenili, da vladi priporočijo, naj se takoj na naslednji seji seznani s poročilom AUKN v letu 2011. Odbor pa ni potrdil tretjega s strani SD predlaganega sklepa in se tako ni pridružil stališču delovne skupine OECD za podjetja v državni lasti in privatizacijo, da je Slovenija od junija 2010 do februarja 2012 na področju korporativnega upravljanja državnih družb dosegla velik napredek, zaključuje STA.