Odpustki za kmetijska zemljišča

Ljubljana – Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je po dobrih petih urah sklenil obravnavo predloga novele zakona o kmetijskih zemljiščih, o katerem bodo s sprejetimi amandmaji v DZ odločali po skrajšanem postopku.

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero so predlagatelji (poslanci vladajoče koalicije brez SLS) hoteli ukiniti odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zdaj v skladu s sprejetimi amandmaji predvideva ohranitev odškodnin za spremembo namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč, a znižuje njihovo višino.

Lani uzakonjena sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je zaradi zaščite kmetijskih površin pred pozidavo po letu 2003 znova uvedla odškodnino za spremembo namembnosti, je po besedah Roberta Hrovata iz SDS uvedla neživljenjsko visoke odškodnine za spremembo namembnosti. Te v času zaostrenih gospodarskih razmer zavirajo investitorje in gospodarsko aktivnost, z njegovo uvedbo so v praksi nastopile škodljive posledice, je prepričan Hrovat.

Predlagatelji novele so najprej vztrajali pri popolni ukinitvi odškodnin, a so si v nadaljevanju očitno premislili in so skupaj s SLS pripravili več amandmajev, po katerih se bo odškodnina zaračunala za zemljišča, ki so ocenjena z več kot 50 bonitetnimi točkami. Gre za zemljišča z največjim proizvodnim potencialom, ki so nujno potrebna za pridelovanje hrane. Hrovat je dejal, da se zavedajo nujnosti zaščite najboljših kmetijskih zemljišč, a obenem menijo, da bo edina prava zaščita najboljših kmetijskih zemljišč takrat, ko bo vzpostavljen kataster trajno varovanih kmetijskih površin. Tega v Sloveniji ni in bo po napovedih Branka Ravnika, državnega sekretarja za kmetijstvo, pripravljen jeseni, ko bo resorno ministrstvo v proceduro vložilo celovitejšo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih.

Predlog novele skupaj z amandmaji zato pomeni kompromis med popolno ukinitvijo odškodnin in visokimi odškodninami, ki veljajo zdaj. Z dopolnitvijo predloga novele zakona, ki ohranja znižano odškodnino, se bo ta odmerila le od tlorisa objekta, in ne več od celotnega zemljišča. Tako se bodo znižali stroški investitorjev, predvsem pa bo to, tako Hrovat, razbremenilo mlade družine, ki si želijo zgraditi svoj dom.

Začasna rešitev

Po predlogu novele bi se po izračunu, ki ga je predstavil Hrovat, strošek za gradnjo hiše na parceli s tisoč kvadratnimi metri in tlorisom objekta 140 kvadratnih metrov s sedanjih 12.000 evrov znižal na 640 evrov, kolikor bi graditelj odštel za odškodnino za kmetijsko zemljišče.

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je lani podprl zakonsko novelo z odškodninami, se je strinjal, da je z amandmaji dopolnjen predlog novele zakona kompromisna rešitev, in napovedal že za jesen celovitejšo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih.

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije po besedah njenega predsednika Cirila Smrkolja nasprotujejo tudi dodelani predlagani noveli zakona, saj tudi minimalne odškodnine ne pomenijo več nobenega varovanja najboljše kmetijske zemlje. Te je za zagotavljanje slovenske prehranske varnosti že tako premalo, kot so poudarjali tudi predstavniki strokovnih institucij in nevladnih organizacij.

Po besedah Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, tudi odškodnine niso dokončna rešitev, a so vsaj ena od varovalk, ki zavira pozidavo kmetijskih zemljišč.

Renata Karba iz Umanotere je predsedniku odbora Dejanu Židanu predala poziv za ohranitev kmetijskih zemljišč, ki ga je se je v akciji spletnega zbiranja podpisov podprlo več kot 3500 državljanov in 26 nevladnih organizacij.