Previsoke plače nekaterih direktorjev

Ljubljana – S spremembami zakona o regionalnem razvoju se združujeta Sklad za regionalni razvoj in Slovenski podjetniški sklad, potrjuje pa se delitev Slovenije na vzhodno in zahodno Slovenijo. Spremembe je predstavil minister Radovan Žerjav, ki je bil zelo kritičen do plač direktorjev v državnih družbah.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je povedal, da je vlada spremembe zakona o plačah direktorjev v državnih družbah danes obravnavala, vendar ga je še odložila. Poudaril je, da bi morali v krizi vsi nositi breme, še posebno zdaj, ko smo zarezali v stroške javnega sektorja. Minister Žerjav: »Prav bi bilo, da bi ti gospodje participirali glede na to, da so nekatere njihove plače dvakratnik plače predsednika vlade; predlog je bil do začetka leta 2015.«

Sicer pa je Žerjav predstavil tudi spremembe zakona o skladnem regionalnem razvoju: predvidena je združitev Sklada za regionalni razvoj in Slovenskega podjetniškega sklada, s katero se povečuje namensko premoženje na 150 milijonov evrov. Odpravlja se Svet za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud, njegovo delo bo poslej opravljal odgovorni minister. Pomembna novost je, da občine poslej ne bodo obvezno ustanavljale regionalnih razvojnih agencij kot javnih zavodov, saj bi sicer morale tudi prevzemati vse stroške v zvezi z njimi. Poslej bo dogovore za razvoj regij sklepal minister za gospodarstvo in razvojni svet regij, temu svetu pa je po novem spet vrnjena odločevalska večina predstavnikov občin. V svetu regij bodo zastopani vsi župani v regiji, ki tudi potrjujejo ključne finančne odločitve.

Med pomembne spremembe gotovo spada tudi vzpostavitev dveh kohezijskih regij na teritorialni ravni NUTS2, na vzhodno in zahodno Slovenijo, obstaja pa tudi možnost, da bi se nanju prenesli tudi organi upravljanja za nekatere programe EU. Seveda bo to spet v ospredju z uveljavitvijo nove finančne perspektive 2014–2020.

Vlada namerava spremeniti zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Po besedah ministra Žerjava se je izkazalo, »da način in postopki ustanovitve, ki jih določa veljavni zakon, ne omogočajo zanesljivega prehoda iz urada na agencijo«, s katero hoče vlada nadomestiti sedanji urad. »Glavne rešitve iz predloga zakona se torej nanašajo na organe agencije, njihovo imenovanje in njihove pristojnosti,« je povedal minister. Sicer pa ima minister za gospodarstvo še druge pomisleke o uspešnosti sedanjega urada, kot je povedal danes: »Očitno na uradu za varstvo konkurence zadnja leta ni bilo vse, kakor bi moralo biti. Imam tri strani dolg seznam o upravnih postopkih urada, za katere je zakonski rok potekel, nekateri so še iz leta 2003.«