Tiskane izdaje
Ljubljana - Prisotnost recesije in z njo povezanih občutkov je v Slovenije še vedno zelo visoko. Delež prebivalcev, ki občutijo njen vpliv na vsakdanje življenje, je 72-odstoten (v spomladanskem merjenju 73-odstoten), vprašani pa recesijo občutijo najintenzivneje doslej, so pokazali jesenski rezultati šestega vala raziskave Trženjski monitor Društva za marketing Slovenije.
Največ anketirancev osebno čuti vpliv recesije v obliki višjih cen in manjše kupne moči, vendar je ta delež upadel za 10 odstotnih točk na 42 odstotkov.
Najbolj je narasel delež anketirancev, za 6 odstotnih točk na 25 odstotkov, ki recesijo občutijo tako, da si lahko manj privoščijo, je na današnji predstavitvi rezultatov povedala Maja Makovec Brenčič.
V tej luči izstopa še psihološki pritisk prek medijev, v službi ipd. Delež vprašanih, ki recesijo občutijo na ta način, se je namreč okrepil s pet na deset odstotkov.
Anketiranci sicer recesijo občutijo najintenzivneje doslej, saj so na vprašanje, kako jo zaznavajo, spontano podali 1,92 odgovora (marca 1,86 odgovora), je opozoril Andraž Zorko iz raziskovalne hiše Valicon, ki je raziskavo opravila.
Ob tem je bilo jeseni glede na pomlad med vprašanimi več takšnih, ki pričakujejo, da se jim bo v prihodnosti finančno stanje poslabšalo (+šest odstotnih točk na 23 odstotkov), da bo njihova plača nižja (+štiri odstotne točke na 14 odstotkov) ter da bodo manj trošili (+štiri odstotne točke na 12 odstotkov). Glede na indikatorje se zdijo bolj varna kot marca le delovna mesta (-dve odstotni točki na 18 odstotkov), povzema STA.
»Morda skoki niso tako zelo veliki, je pa res, da v tem obdobju znova naraščajo,« je dejala Makovec Brenčičeva. »To so povečanja, ki na neki način govorijo o utrjevanju recesije v osebnem videnju,« je dodala.
Raziskava zaznava tudi dokončno utrditev trenda racionalizacije z vidika kupnih navad. Za tri odstotne točke na 70 odstotkov se je povečal delež tistih, ki so odgovorili, da so njihovi nakupi bolj načrtovani in premišljeni kot pred letom dni, ponovno pa se je okrepil tudi delež anketirancev, ki so povedali, da v večji meri kot lani kupujejo v diskontnih prodajalnah (+štiri odstotne točke na 36 odstotkov).
Do večje spremembe je prišlo tudi pri vprašanju o odrekanju. Da se ne odrekajo ničemur, jih je odgovorilo le še 42 odstotkov (v prejšnjem merjenju 45 odstotkov), poleg tega pa se je povečal delež tistih, ki se odrekajo hrani in pijači ter oblačilom in obutvi. Slednje je bil tudi najpogostejši odgovor (pred tem so se anketiranci najpogosteje odrekali dopustu oz. počitnicam).
Med novostmi šestega vala Trženjskega monitorja je bilo ugotavljanje zaznavanja cen v Sloveniji glede na sosednje države. Med tistimi, ki so odgovorili na to vprašanje, jih je 60 odstotkov menilo, da so cene osnovnih življenjskih potrebščin v Sloveniji višje kot v Avstriji, 56 odstotkov, da so višje kot v Italiji, 47 odstotkov, da so višje kot na Hrvaškem in 76 odstotkov, da so višje kot na Madžarskem.
