Tiskane izdaje
Bruselj, Dunaj – Kljub razdoru v vrhu Evropske centralne banke (ECB) njen prvi človek Mario Draghi vztraja pri ponovnem zagonu kočljivega programa obveznic kriznih držav.
Draghi je danes – ko je praznoval 65. rojstni dan – sicer nastopil pred poslanci evropskega parlamenta, člani njegovega odbora za denarne in finančne zadeve, da bi vsaj okvirno pojasnil načrtovane ukrepe, a je govoril le za trdno zaprtimi vrati. Zaradi tega edinstvenega koraka se je med kar nekaj evropskimi poslanci postavilo vprašanje transparentnosti odločanja. Glasnik Zelenih za finančna vprašanja Sven Giegold je v izključitvi javnosti z zasedanja prepoznal znake napetosti v frankfurtskem Eurotowru.
»Evropska politika omahuje pri sprejemanju odločitev. Tako je ECB pod pritiskom, zaradi katerega mora sprejemati fiskalne odločitve. To ni demokratično, to ni naloga centralne banke,« je še opozoril Giegold. Bolje da bi bilo, če bi take naloge prevzel krizni sklad ESM, ki bo vsaj pod demokratičnim nadzorom. Kot je ušlo izza zaprtih vrat, je Draghi pred prelomno sejo sveta ECB, ki bo v četrtek, vztrajal pri svoji odločitvi o ponovnem nakupovanju državnih obveznic. Z njim naj bi pomagali predvsem Italiji in Španiji, ki morata na trgih plačevati visoke obrestne mere.
Kritike in izmikanje
Vsebinskemu odgovoru na razširjene kritike, predvsem v Nemčiji, češ da je nakupovanje obveznic korak k nedovoljenemu financiranju držav s tiskanjem denarja, se je Draghi po navedbah enega od poslancev izmikal. Odločno je le zavrnil trditve, da bo ECB v bitki s krizo začela tiskati denar. Po eni od razlag bi se v Frankfurtu utegnili odločiti za nakupovanje državnih papirjev s krajšo ročnostjo (do treh let). Taki nakupi v Draghijevih očeh menda ne bi mogli veljati za financiranje proračunov držav s tiskanjem denarja.
Kupovanje obveznic
Evropski poslanci so izražali prepričanje, da se bo ECB res odločila za intervencijo, saj bi v nasprotnem primeru lahko nastalo precejšnje vznemirjanje na trgih. Sam Draghi je v zadnjih tednih že večkrat napovedal, da bodo kupovali obveznice samo tistih držav, ki bodo zaprosile za pomoč rešilni sklad EFSF (ali njegovega naslednika ESM) in bodo podvržene posebnemu reformno-varčevalnemu programu. Niti taki argumenti niso prepričali glavnega Draghijeva nasprotnika v svetu ECB, predsednika nemške Bundesbank Jensa Weidmanna.
S prihodnjo vlogo ECB je povezana še ena tema, ki je bila na mizi evropskih poslancev. Namere evropske komisije, da bi Frankfurt v prihodnje nadziral vseh šest tisoč bank na območju evra, so v očeh Berlina pretirane, češ, centralni nadzor vsake podeželske hranilnice ni smotrn. Namesto tega da bi ECB morala nadzirati le velike, sistemske banke, ki lahko povzročijo krizo večjih razsežnosti. Komisar za denarne zadeve Olli Rehn pa je načrt, ki ga bodo predstavili prihodnji teden, po drugi strani razglasil za nujni korak za zagotavljanje stabilnosti evropskega gospodarstva.
Janša prestrašil Avstrijce
»Slovenija bo že oktobra plačilno nesposobna,« na svojih spletnih straneh poroča avstrijski časopis Die Presse in se sklicuje na besede slovenskega predsednika vlade Janeza Janše. Ta je po poročanju časopisa povedal, da je Slovenija sposobna račune plačevati zgolj še nekaj tednov, če ji ne bo uspelo refinancirati svojih dolgov. Hkrati je Janša opozoril, tako piše v Die Presse, da je novo zadolževanje za Slovenijo ta trenutek tako rekoč nemogoče.
»To je prvič, da je Janša javno opozoril na možnost bankrota države,« so zapisali v Die Presse. Ob tem so navedli, da je Avstrija daleč največji investitor v Sloveniji, njihov delež med vsemi tujimi naložbami je skoraj 50-odstoten. Lani so v Slovenijo investirali 5,7 milijarde evrov, v navedenem časopisu navajajo predstavnika avstrijske gospodarske zbornice, pristojnega za Slovenijo. Podobno negativni so tudi drugi naslovi, ki so se v zadnjih dneh pojavili v avstrijskih medijih: »Slovenija bliže bankrotu kot Madžarska«, »Slovenske banke v resnih težavah«, »Moody's znižal boniteto Slovenije za tri stopnje« so je le nekateri med njimi.
