Reševanje evra: Super Mario načrtuje nove ukrepe

Berlin – Evropska centralna banka (ECB) je evrskim bankam ugodno posodila že več kot tisoč milijard evrov, večji del tega denarja pa sploh ni prišel do gospodarstev držav v težavah, prav tako ni pomagalo nižanje obresti. Predsednik ECB Mario Draghi, ki že vse poletje obljublja, da bo naredil vse za rešitev evra, danes morda načrtuje nove ukrepe.

Predsednik ECB bi rad sprožil nakupe obveznic najbolj prizadetih držav in tako znižal donose tam, kjer bi gospodarstvo denar najbolj potrebovalo, a ga najtežje dobi. Manjša nemška podjetja se do štiri leta lahko zadolžujejo s komaj štirimi odstotki obresti, velika s še veliko nižjimi, španska ali italijanska morajo privoliti tudi v 6,5-odstotne obresti. Za Draghija in njegove somišljenike je to dokaz, da je evrsko območje »fragmentirano«. »Treba je razumeti, da izpolnjevanje našega mandata včasih zahteva več od standardnih ukrepov monetarne politike,« je pred kratkim napisal v nemškem časopisu Die Zeit.

Draghi se zaveda, da bo nemško ustavno sodišče o evropskem mehanizmu za stabilnost (ESM) odločalo šele čez teden dni, za uresničenje svojih načrtov pa sam nujno potrebuje evropske reševalne sklade. Nemška vlada bo namreč soglašala le, če bosta EFSF ali ESM prosilkam za denar postavljala ostre reformne pogoje, omenjajo pa celo možnost popolnih reševalnih programov trojice IMF, ECB in EU, kar pomeni dejansko izgubo svobode proračunske in večinoma tudi gospodarske politike.

Pri ECB so julija ključno obrestno mero spustili rekordno nizko – na 0,75 odstotka. Vprašanje pa je, ali bodo tokrat šli še niže ali pa bodo raje najprej ukrepali za zmanjšanje razlik v donosih obveznic posameznih evrskih držav.