Slovenski pralni stroji v Južni Afriki?

Ljubljana – Priložnosti Slovenije v Južni Afriki so izvoz znanja ter kakovostnih, nišnih izdelkov, je prepričan direktor prestižne južnoafriške poslovne šole USB University of Stellenbosch Business School, ki se te dni mudi na Bledu.

Med vašim tokratnim obiskom v Sloveniji ste se med drugim sestali tudi z ministrom za znanost Žigo Turkom. O čem sta se pogovarjala?

Pogovarjala sva se o možnostih sodelovanja v znanosti in izobraževanju, o tem, kaj združuje obe državi in kako bi lahko odprli nove poti za sodelovanje na tem področju. Razmišljala sva o podpisu nekakšnega memoranduma, ki bi olajšal izmenjavo slovenskih in južnoafriških študentov. Obravnavala sva tudi možnosti za izvoz slovenskih izdelkov na južnoafriški trg. Za Slovence je na našem trgu veliko priložnosti, denimo izvoz kakovostnih pralnih strojev, ki jih je v Južni Afriki zelo težko kupiti. Na splošno je v Sloveniji veliko podjetij, ki jih Danica Purg imenuje »skriti zmagovalci« in imajo na južnoafriškem trgu zelo dobre možnosti.

Kaj so »skriti zmagovalci«?

Poslovna šola Bled in Združenje za razvoj managementa v srednji in vzhodni Evropi (CEEMAN), ki združuje 205 poslovnih šol, sta lani izvedla raziskavo o strateškem vedenju in voditeljskih praksah, ki prevladujejo v nišnih voditeljih. Podjetja, ki so voditelji v niši na svetovni ali najmanj celinski ravni, se imenujejo skriti zmagovalci. Raziskava je vključila države nekdanje Jugoslavije, Albanijo, Turčijo, Romunijo, Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko, Rusijo, Ukrajino, Belorusijo, Kazahstan, Estonijo in Latvijo. Slovenski skriti zmagovalci so: Akrapovič, Atech, Bia Separations, BISOL Group, Europlus (NiceLabel), Genelitik (LifeGenetics), GenePlanet, Hidria, Instrumentation Technologies, Metrel, Optotek, Pipistrel, Seaway Group, Studio Moderna in Tajfun.

Ker redno sodelujete s Poslovno šolo Bled in z ljubljansko ekonomsko fakulteto sodelujete na področju kadrovskega menedžmenta, verjetno dobro poznate položaj menedžmenta v Sloveniji? Ga lahko primerjate s položajem v državi, iz katere prihajate?

V primerjavi z Južno Afriko je menedžment v Sloveniji v marsikateri prednosti. Menedžerji pri nas nimajo tako določenih stališč do mednarodne skupnosti, kar je posledica odmaknjene geografske lege, ki opredeljuje Južno Afriko. Po drugi strani imamo dober dostop do podatkov, saj smo povezani v veliko mednarodnih organizacij. Južna Afrika je s 50 milijoni prebivalcev eden največjih in najrazvitejših afriških trgov, z močnim srednjim razredom, kar daje številne priložnosti za gospodarski razvoj.

Slovenski in južnoafriški menedžerji imajo zaradi okolja, v katerem živijo, tudi vsak svoje prednosti. Južnoafriški so vajeni delovati v pluralnem okolju, ki jih sooča s številnimi konflikti in neorganiziranim, kaotičnim okoljem, slovenski menedžerji pa so, če prav razumem, navajeni delovati v pluralnem okolju, ki ga pogojujejo različni zgodovinski vplivi. Morda so tudi zaradi te specifične okoliščine povprečno precej učinkoviti, proaktivni in hkrati poslovni. To za Evropo sicer ni nič posebnega, vendar gre za princip delovanja, ki se precej razlikuje od ameriškega.