Tiskane izdaje
Zürich - Švica ostaja najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, ugotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF). Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti izgubila 12 mest in se znašla na 57. mestu med 142 državami, največjo težavo pa predstavljajo omejen dostop do finančnih virov, neučinkovita birokracija in toga delovnopravna zakonodaja.
Kot WEF ugotavlja v poročilu o globalni konkurenčnosti 2011-2012, Švica ohranja položaj najbolj konkurenčnega svetovnega gospodarstva, predvsem zaradi dobrih gospodarskih rezultatov na praktično vseh področjih.
Kot največje prednosti švicarskega gospodarstva WEF izpostavlja inovacijsko sposobnost, tehnološko razvitost in učinkovitost trga dela. Še posebej dobro ocenjene so švicarske znanstvene in raziskovalne ustanove, dober prenos raziskovalnih dognanj v gospodarstvo in močni raziskovalno-razvojni oddelki v podjetjih.
Švica je na vrhu lestvice tudi po kakovosti in preglednosti javnih institucij ter delovanju pravne države, infrastrukturi, trdnem finančnem sistemu in stabilnem makroekonomskem okolju.
Švici sledijo Singapur, ki se je s tretjega povzpel na drugo mesto, Švedska (lani druga), Finska (sedma), ZDA (četrte), Nemčija (peta), Nizozemska (osma), Danska (deveta), Japonska (šesta) in Združeno kraljestvo (12.).
Slovenija je pristala na 57. mestu med 142 državami, medtem ko je bila lani na 45. mestu med 139 državami. Na letošnji lestvici je tik za Indijo (ki je izgubila pet mest) in pred Mehiko (ki je pridobila osem mest).
Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja (21. mesto) ter zdravja in osnovnega izobraževanja (24. mesto). Sledila so področja tehnološke pripravljenosti (32. mesto), makroekonomskega okolja (35. mesto), infrastrukture (37. mesto) ter inovacij (40. mesto), učinkovitosti trga dobrin (48. mesto), razvitosti poslovanja (49. mesto) in delovanja institucij (55. mesto). Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto.
Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga (oboje 102. mesto).
Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija.
Gaspari v odzivu navedel ukrepe, ki jih je sprejela vlada
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki začasno vodi tudi ministrstvo za gospodarstvo, v odzivu lestvico konkurenčnosti WEF, izpostavlja ukrepe, ki jih je februarja letos vlada sprejela za izboljšanje konkurenčnosti, in ukrepe glede bančnega sektorja. Razdeljeni so na pet področij: zaposlovanje, plačilna disciplina, učinkovito financiranje podjetij, upravljanje in administrativne ovire.
Pri zaposlovanju je vlada napovedala znižanje stroškov in drugih ovir za najemanje in odpuščanje pri pogodbah za nedoločen čas, spremembe naj bi šle v smer prožne varnosti. Aktivna politika zaposlovanja naj bi zapolnila niše na področju trga dela, predlagana je bila tudi deregulacija poklicev.
Na področju plačilne discipline naj bi vlada bistvene zakonske predloge že sprejela, med drugim glede zamud pri plačilih, davku na dodano vrednost in zaščiti podizvajalcev pri javnih naročilih.
Pri krepitvi učinkovitosti financiranja podjetij in spodbujanja razvojnih naložb je poleg predlogov za sanacijo bančnega sektorja predviden zagon razvojne platforme, ki jo bo izvajala SID banka. Predvidena je bila podpora razvojnim naložbam skozi inovativna javna naročila in krepitev spodbud za raziskave in razvoj.
Na področju boljšega upravljanja s kapitalskimi naložbami države je poleg izvedbe že sprejetih določil predvideno tudi povečanje učinkovitosti gospodarskih javnih služb, na področju zmanjševanja administrativnih ovir pa je bilo med drugim napovedano lažje pridobivanje soglasij za umeščanje v prostor, uvedba davčnih blagajn, poenostavitev postopka plačevanja davkov, učinkovitejše delovanje sodišč v gospodarskih zadevah z večjo specializacijo in zagotoviti hitrejše črpanje sredstev EU.
Vlada je poleg tega 1. septembra napovedala, da bo od bank v pretežni državni lasti zahtevala določene aktivnosti, saj da se je kreditna aktivnost v zadnjih 10 mesecih skoraj ustavila. Gaspari je takrat tudi izrazil upanje, da bo država skupaj z Banko Slovenije dodala še nekatere ukrepe za izboljšanje razmer v bančnem sektorju. Država bo tako od bank zahtevala, da se aktivno udeležijo začetka delovanja sklada za prenovo podjetij, ki so zala v resne težave, imajo pa možnost preživetja.
Banke v državni lasti naj bi tudi ustanovile oddelke, ki se bodo ukvarjali s prestrukturiranjem aktive, saj da je oblikovanje rezervacij napačna politika. Gaspari zavrača idejo o ustanovitvi slabe banke, saj da je v Sloveniji dovolj likvidnosti in kapitala, da se te funkcije izvedejo znotraj bank.
Minister je kot problematično izpostavil tudi počasno prestrukturiranje podjetij v okviru insolvenčnih postopkov, kjer so upniki banke, ter nujnost preprečitve zlorab pri ustanavljanju novih podjetij.
Gaspari je takrat tudi povedal, da je z ministrom za finance v dogovoru o pripravi še nekaterih formalnih aktov, ki bi državi v naslednjem letu zagotovili razmeroma normalen dostop do finančnih trgov.
