Tiskane izdaje
Ljubljana – Podatki Banke Slovenije kažejo, da banke povečujejo kreditiranje prebivalstva (v nasprotju s krediti podjetjem), pri čemer posebno opazno rastejo stanovanjska posojila. Ker pa, podobno kot gospodarstvo, tudi čedalje večji del gospodinjstev postaja odplačilno nesposoben – bodisi zaradi izgube službe, znižanja plače ali zvišanja anuitete (če so, denimo, najeli posojilo v švicarskih frankih) –, so se začele kopičiti težave s poravnavanjem bančnih obveznosti.
Kako jih rešujejo, smo vprašali pet večjih slovenskih bank. Nekaj podatkov: majsko poročilo BS o finančni stabilnosti kaže, da so gospodinjstva leta 2009 za odplačilo posojil in obresti porabila 8,5 odstotka letnega dohodka, lani pa se je ta delež zaradi rasti stanovanjskih posojil še nekoliko povečal. Povečal se je delež posojil, pri katerih posojilojemalci ne zamujajo s plačili, in tudi tistih, pri katerih zamujajo več kot 180 dni. Zamudnikov do pol leta je bilo manj.
Raste povprečna ročnost posojil in delež posojil z variabilno obrestno mero (prevladujejo posojila, vezana na euribor), ki dosegajo že 95 odstotkov. Zaradi pričakovane rasti euribora se bo breme servisiranja dolga za gospodinjstva povečevalo. Že zdaj se to dogaja tistim, ki so najeli kredite v švicarskih frankih in jih odplačujejo v evrih; po podatkih BS je v strukturi stanovanjskih posojil na frank vezanih 22 odstotkov posojil.
Po drugi strani se je število registrirano brezposelnih skokovito povečevalo vse leto 2009, nato lani jeseni preseglo mejo 100.000, se letos povzpelo na več kot 115.000, v zadnjih mesecih pa vendarle nekoliko upadlo. Ajpesova statistika stečajev kaže, da se je leta 2009 začelo 332 stečajev, leto pozneje že 510, letos pa so jih samo v prvi polovici uvedli v kar 353 podjetjih. To pomeni, da jih bo konec leta vsekakor precej več kot lani.
Kaj pravijo v bankah?
V Gorenjski banki se število kreditojemalcev, ki niso sposobni odplačevati posojil, ne povečuje, kolikor jih je, pa so v težavah v glavnem zaradi izgube službe ali stečaja delodajalca. Takim omogočijo odlog odplačevanja kredita oziroma podaljšanje odplačilne dobe kredita. Unovčitev hipoteke je skrajni način izterjave zapadlih obveznosti, ki je v zadnjem letu v banki ni bilo.
Tudi v Abanki pri zapadlih terjatvah prebivalstva »ni resnejše rasti«, v posamičnih primerih pa so težave predvsem zaradi brezposelnosti. Ustrezne rešitve poskušajo poiskati individualno, z vsakim takšnim kreditojemalcem posebej. Med možnostmi so podaljšanje odplačilne dobe in s tem nižji obrok; z aneksom k pogodbi se dogovorijo za novo nižjo anuiteto, upoštevaje novo odplačilno sposobnost kreditojemalca, in podaljšajo dobo odplačevanja kredita. Če je stranka nesposobna odplačevati kredit samo začasno, za nekaj mesecev (največ pol leta), ji ponudijo moratorij na odplačilo obveznosti. Ta ni del redne kreditne ponudbe, stranki se ponudi samo individualno, ko obstajajo dokazljivi razlogi za začasno nesposobnost odplačevanja kredita.
Predlog za izvršbo
še ni prodaja
V naši največji banki, NLB, pa v zaostrenih razmerah vendarle opažajo malo več zapadlih neplačanih terjatev. Pri tem svetujejo, da se vsak kreditojemalec, ki ne more odplačevati kredita, čim prej oglasi v banki in skupaj z njo poišče najprimernejšo rešitev. Ker je cilj tako banke kot kreditojemalca, da se kredit odplača, se večina primerov konča z individualnim dogovorom o poravnavi (ki pa je odvisen od preostale dobe odplačila kredita, višine neodplačanega dela kredita itn.).
Če kreditojemalec ne zmore odplačevati kredita krajše obdobje (do 12 mesecev), pride v poštev moratorij – odlog na odplačilo glavnice, izjemoma tudi odplačilo na glavnico in obresti, vendar moratorij ne podaljšuje prvotno določene ročnosti kredita. S hipoteko je zavarovanih dobra polovica stanovanjskih kreditov. Unovčitev hipoteke (banka ima v primeru neodplačevanja zavarovane naložbe pravico, da v sodnem postopku zahteva prodajo nepremičnine in iz dobljene kupnine poplača svojo terjatev) je zgolj skrajna možnost.
Predlog za izvršbo še ne pomeni, pravijo v NLB, da bo na koncu nepremičnina prodana, saj se banka in dolžnik med sodnim postopkom vse do prodaje na dražbi lahko dogovorita o drugačnem načinu, o novem kreditu za poplačilo dolga, o plačilu porokov. Sploh zato, »ker se nepremičnina na dražbi lahko proda tudi za manj od ocenjene vrednosti, kar ni v interesu ne dolžnika in ne banke«. Sicer pa se kreditojemalec ob najemu kredita lahko dodatno zavaruje za primer izgube zaposlitve iz poslovnih razlogov, pri čemer ob izgubi zaposlitve odplačilo kredita za določeno obdobje (do 12 mesecev) prevzame zavarovalnica, ne da bi nato uveljavljala vračilo.
Varnejša fiksna
obrestna mera
Banka SKB je zaznala veliko povpraševanje po stanovanjskih kreditih v predkriznem času, ko so cene nepremičnin rasle in so kupci hiteli z nakupi. Zneski kreditov so bili visoki, pogosto je zadolženost segla do najvišje dopustne obremenitve plače. Zdaj poskuša banka stopiti nasproti vsem kreditojemalcem, ki imajo težave pri odplačevanju stanovanjskega kredita, ne glede na to, ali je razlog sprememba tečaja švicarskega franka, nižji prejemki ali izguba službe.
Ti kreditojemalci zaprosijo za začasen odlog plačevanja glavnice (moratorij) ali podaljšanje odplačilne dobe. Lahko se odločijo za poplačilo starega kredita z novim (v evrih) ali pa se zaščitijo pred rastjo referenčne obrestne mere s kreditom, ki ima fiksno obrestno mero. V SKB ponujajo takšne za vse ročnosti, celo do 25 let.
V NKBM se je obseg neplačnikov zaradi oteženih gospodarskih in finančnih razmer ter stečajev podjetij v primerjavi z letom 2010 pričakovano nekoliko povečal. Podobno kot v drugih bankah v tem primeru skupaj s stranko iščejo razumne rešitve: če so težave začasne, se odločajo med reprogramom (podaljšanje roka plačila, začasno znižanje anuitete, moratorij na glavnico ali tudi na obresti). Pri dolgotrajnih težavah banka preda terjatev kot odškodninski zahtevek, nato pa se izvede sodna izvršba. To se dogaja, a le izjemoma.
