Davek na dobiček podjetij je pri nas zdaj resda nižji kot na Madžarskem (tam je 19-odstoten), Hrvaškem (20-odstoten), v Avstriji (25-odstoten) in v Italiji (27,5-odstoten). A cene komunalno opremljenih industrijskih zemljišč so v Sloveniji nekajkrat višje kot pri sosedih, tako da Slovenija, kar zadeva privlačnost za tuje vlagatelje, žal ostaja nekonkurenčna.
V okolici Ljubljane so se cene komunalno opremljenih industrijskih zemljišč povzpele na vrtoglavih 250 evrov za kvadratni meter, medtem ko se v Avstriji in Italiji gibljejo od 15 do 30 evrov za kvadratni meter.
Ponekod najem zemljišč
Podobno je v Italiji, kjer investitorji, ki najamejo prostor za 99 let, plačajo le evro do tri evre za kvadratni meter, sicer pa so cene odvisne od namembnosti. Tako je v logističnih centrih treba plačati 15 evrov za kvadratni meter, za industrijsko in obrtno dejavnost 20 evrov za kvadratni meter, za storitve (vključno s trgovino) pa 30 evrov za kvadratni meter.
Na Madžarskem se cene gibljejo od deset do 40 evrov za kvadratni meter; cena komunalno opremljenega zemljišča v industrijski coni, ki je le 40 kilometrov oddaljena od Budimpešte, je, denimo, le 15 evrov za kvadratni meter. Na Hrvaškem pa je treba za komunalno opremljeno industrijsko zemljišče v okolici Karlovca plačati od tri do 30 evrov za kvadratni meter.
Zelo dolg seznam ovir odganja naložbenike
Vendar cena zemljišč ni edini problem, ki tujce odvrača od vlaganj v Sloveniji. Kot je pokazala zadnja anketa, ki jo je Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti) naredila s podjetji s tujim in mešanim kapitalom pri nas, so najpomembnejše ovire za investiranje oziroma za poslovanje podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji: visoki davki, plačilna nedisciplina, veliki stroški delovne sile, težave pri odpuščanju zaposlenih, neučinkovit sodni sistem, slabo delovanje davčne uprave, korupcija, neustrezno varstvo konkurence, majhnost slovenskega trga in rigidnost delovnega časa.
Poleg tega se morebitni tuji naložbeniki, ko obiščejo Japti, pogosto pritožujejo tudi nad visokimi cenami nepremičnin in dolgimi postopki pridobivanja gradbenih in drugih za gradnjo potrebnih dovoljenj.
Rešitev bi bila ustanovitev nacionalnih con
Ker so cene nepremičnin pri nas, kot rečeno, v povprečju višje, kot so v sosednjih državah, je iluzorno pričakovati, da bi morebitni tuji naložbeniki prenesli svojo dejavnost v Slovenijo. Zato so v Japtiju prepričani, da bi bilo nujno ustanoviti nacionalne poslovne cone, v katerih bi bila cena najema ali nakupa zemljišča precej nižja kot v sedanjih komercialnih poslovnih conah. Tako bi postali konkurenčni sosednjim državam in bi si lahko obetali večji priliv tujih neposrednih investicij, pravijo v Japtiju.
Natančneje, treba bi bilo vzpostaviti primerno in konkurenčno ponudbo nacionalnih poslovnih con (z zgrajenimi proizvodnimi in poslovnimi dvoranami ter prostimi zemljišči) in ponuditi tako možnost odkupa kot dolgoročnega najema. Takšne cone bi bile za naložbenike privlačne tudi zato, ker bi lahko prej začeli dejavnost, saj bi se vsi postopki pridobivanja dovoljenj precej skrajšali (vnaprej jasna definicija dejavnosti, ki se lahko v določeni coni izvaja; administrativni postopki, povezani s spreminjanjem namembnosti, občinski podrobni prostorski načrt komunalne opremljenosti in podobno v takšnih conah ne bi bili potrebni). Sicer pa tudi bližina drugih podjetij (možnih poslovnih partnerjev) oziroma distributerjev spodbuja sodelovanje med podjetji.
Japti predlaga
Predlagajo tudi ukinitev nadomestila za spremembo kmetijskega zemljišča (ker se ta strošek prevali na končnega kupca – investitorja) in obdavčitev kapitalskega dobička prodajalca poslovne nepremičnine iz naslova spremembe namembnosti.
Nujna je racionalizacija pri pridobivanju raznih dovoljenj
Prepričani so tudi, da bi morali gospodarstvo spodbujati tudi z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. In predlagajo tehten razmislek o priznanju stroška zemljišča kot upravičenega stroška investicije.
Sicer pa v Japtiju na podlagi izkušenj posebej opozarjajo, da so postopki pridobivanja različnih dovoljenj pri nas predolgi, zamudni in neracionalni, kar odvrača morebitne tuje investitorje od delovanja v Sloveniji. Zato predlagajo racionalizacijo, poenostavitev postopkov in skrajšanje časa pridobivanja dovoljenj.