Vrednost gradbenih del strmo navzdol

Ljubljana – Po podatkih Statističnega urada RS se je vrednost opravljenih gradbenih del maja zmanjšala za 17,5 odstotka v primerjavi z aprilom, za 23,8 odstotka v primerjavi z majem lani in za 42,3 odstotka v primerjavi z majem 2005. Prihodnje leto bo morda boljše.

Direktor Zbornice gradbeništva in gradbenega materiala pri GZS Jože Renar predvideva, da se bo zmanjševanje gradbene dejavnosti nadaljevalo še vse letošnje leto, s čimer bo dosežena najnižja raven, dno, nato pa upa, da se bo krivulja obrnila navzgor. Po njegovem ni več problem le obseg del, ker je zaradi stečajev tudi gradbenih podjetij manj, temveč odsotnost bančne podpore, saj so banke neoperativne in so dajanje jamstev zelo omejile.

Njihova zbornica že več kot leto dni opozarja na nemogoče razmere za gradbena podjetja glede jamstev za izvajanje gradbenih projektov. Gradbeniki so v položaju, ko javni naročniki povečujejo zahteve po jamstvih (gre za jamstva za resnost ponudbe, za dobro izvedbo del in za odpravo napak v garancijski dobi) za izvajanje poslov čez vse razumne meje, ki veljajo v svetu. Takšnih zahtev naša podjetja ne morejo doseči. Povečujejo se zahteve po obsegu in dolžini jamstev, pri tem pa se kot zavarovalno sredstvo uporablja skorajda izključno bančna garancija.

Renar pravi, da je običajna ročnost bančnih garancij za odpravo napak v garancijski dobi v gradbeništvu v svetu do dve leti, pri izjemno zahtevnih projektih se podaljša do pet let. Omenja letošnji primer, ko je slovensko gradbeno podjetja moralo dati bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi za 27 let. »Tega ni nikjer v svetu,« opozarja Jože Renar.

Kje vendarle vidi možnosti, da bi se povečal obseg gradbenih del? »Ob pasivnosti države je teh možnost manj, kot smo pričakovali. Kljub temu se nadaljujejo dela pri gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, cestnega in avtocestnega omrežja, železniške infrastrukture, fakultet v Ljubljani in Mariboru. V različnih fazah priprave je še več drugih projektov, kot so manjkajoči avtocestni kraki proti Hrvaški, ceste v tretji razvojni osi, hidroelektrarne na srednji Savi, poglobitev vhodnega kanala in tretji pomol v Luki Koper, drugi tir Divača–Koper in še nekateri drugi. Veliko možnosti je pri energijski obnovi stavb,« pravi Renar.

Nadaljuje se gradnja HE Krško, gradnja HE Brežice, vredna 311 milijonov evrov, se bo začela aprila prihodnje leto, zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Mokrice, pa je v fazi priprave prostorskega načrta. Prihodnje leto naj bi po napovedih začeli graditi prvo hidroelektrarno na srednji Savi, HE Suhadol. Glede na vrednost srednjesavske verige hidroelektrarn 1,3 milijarde evrov to pomeni dobrih 70 milijonov evrov investicij na leto do leta 2020.