Za Irak smo lahko vrata v EU, na Balkan in v Rusijo

Ljubljana – Gospodarska zbornica Slovenije in Iraški center za razvoj oz. predsednik GZS Samo Hribar Milič in član odbora iraškega centra Abbas Husain sta danes podpisala sporazum o sodelovanju. S tem bi obudili nekdanje dobre poslovne odnose med državama.

»Slovenija je odprta država, ki temelji na izvozu, veliko pa tudi uvažamo. Pravzaprav imamo uvoza več kot izvoza,« je o priložnostih za sodelovanje na današnjem slovensko-iraškem poslovnem forumu dejal Samo Hribar Milič in nadaljeval: »Lahko smo vrata za vstop na trge EU, povezani smo tudi z Balkanom, Rusijo in drugimi državami nekdanje Sovjetske zveze. Imamo dobro infrastrukturo, omrežje in ljudi, ki so priložnost za nove posle.« Direktor centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti pa je dodal, da so priložnosti za sodelovanje med državama predvsem v kemijski in farmacevtski industriji, telekomunikacijah, logistiki, financah, lesarstvu, metalurgiji, kmetijstvu in kmetijski mehanizaciji, raziskavah in razvoju ipd.

Tanja Permozer z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je spomnila, da sta imela Slovenija in Irak v preteklosti tradicionalno dobre gospodarske odnose, ki so bili zaradi dogodkov v Iraku prekinjeni. Po njeno so ti odnosi preživeli in je zdaj čas za nadgradnjo in nove izzive. Ministrstvo želi skupaj z Japtijem in GZS podjetjem pomagati pri osvajanju novih trgov, kar je v času gospodarske krize še posebej pomembno.

Cantarutti je spomnil še na uspešen lanski obisk v Kurdistanu in dodal, da bodo slovenski gospodarstveniki v drugi polovici leta obiskali tudi Bagdad.

V Iraku so po besedah Abbasa Husaina napredovali v trgovini, industriji, mali obrti, turizmu in akademski sferi. Domača in tuja podjetja so povezali pri uvozu živil za potrebe lokalnih trgov v zasebnem in javnem sektorju. V Sloveniji želijo raziskati ponudbo proizvodov industrije, trgovine in kmetijstva. »Upamo, da bomo vzpostavili most sodelovanja za skupno delo na vseh področjih. Verjamem, da imate veliko izkušenj pri trgovini, v industriji, gradbeništvu in obnovi,« je dejal Husain. Spomnil je tudi, da Irak uvaža skoraj vse materiale, saj zaradi pomanjkanja električne energije industrija ne more delovati normalno. Slovenija pa je za Iračane zanimiva tudi kot turistična destinacija.

Slovenija je lani v Irak izvozila za 3,6 milijona evrov, medtem ko uvoza ni bilo. V prvi polovici letošnjega leta pa so med glavnimi blagovnimi proizvodi v menjavi črpalke in elevatorji za tekočine, pralni stroji, talne obloge, elektrotermični aparati za gospodinjstvo, električni akumulatorji, avtomobilske gume, svetila ter medicinski aparati in oprema. Današnjega poslovnega foruma se je udeležilo 11 iraških podjetij in okoli 50 slovenskih.