Tiskane izdaje
Vlada je sprejela nekoliko spremenjen predlog, kljub temu pa ostaja, da mora vlada do 1. julija vsako leto pripraviti srednjeročni fiskalni okvir, sprejemal pa ga bo državni zbor za obdobje petih let. Za vzdrževanje fiskalne discipline določa zgornjo mejo javnofinančnih izdatkov za prihodnjih pet let in določa tudi, da zaradi dolgoročne vzdržnosti javnih financ bruto dolg sektorja države ne sme preseči 48 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skupni obseg poroštev, ki so jih izdale enote sektorja države za zadolževanje enot zunaj sektorja države, pa ne sme preseči 20 odstotkov.
Nove so določbe o fiskalnem svetu, ki ne bo več organ vlade, ampak ga imenuje in financira parlament. Fiskalni svet bo nadziral vse elemente fiskalne politike in poročal parlamentu. Zaradi zaostritev pogojev na evropskih finančnih trgih in zaradi poslabšanja položaja Slovenije po padcu pokojninske reforme vlada podaljšuje dosedanje začasne protikrizne ukrepe: možnost povečanja kapitalskih naložb države, dajanje posojil države, izdajo državnih poroštev (ne pa tudi prevzem slabih terjatev).
Novela zakona o hipotekarni in komunalni obveznici poskuša oživiti izdajanje tovrstnih obveznic. Predvideva širitev hipotekarnega kritja; doslej so bili to samo krediti v razmerju z državo, po novem pa bodo še različni izvedeni finančni instrumenti in jamstva za kredite, za katerimi stoji država. Kritno premoženje mora biti zagotovljeno najmanj v višini neto sedanje vrednosti izdanih obveznic, povečano za dva odstotka.
Predlog novele zakona o bančništvu usklajuje našo zakonodajo z bruseljskimi direktivami. Med drugim širi pristojnosti regulatorja, BS, uvaja evropski bančni organ, ki izvaja stresne teste.
Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju naj bi skupaj s spremembami zakona o prevzemih odstranila tiste očitne pomanjkljivosti, ki onemogočajo bolj uspešne insolventne postopke. Tako naj bi zmanjšali število stečajev gospodarskih družb in spodbudili bolj angažiran odnos upnikov, predvsem bank v teh postopkih. Rešili bi več zdravih jeder in ozdravili več gospodarskih bolnikov.
Novela je že peta po vrsti v razmeroma kratkem času, a s tem po mnenju predstavnika predlagatelja, ministra za pravosodje Aleša Zalarja, ni nič narobe: v kriznih razmerah zakonodajo glede insolventnosti popravlja večina držav. Je pa tokratna sprememba zakona od vseh dosedanjih največja, posebno pomembna pa je zato, ker je predlagatelj dosegel visoko stopnjo strokovnega soglasja, zlasti v gospodarstvu.
O predlaganih novostih smo že pisali. Vlada je potrdila vse razen ene. Minister Zalar je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal, da je do seje vlade ostalo deloma neusklajeno eno samo vprašanje: sprememba vstopnih pogojev za začetek prisilne poravnave. Na zahtevo Obrtno-podjetniške zbornice je zakonodajalec z zadnjo novelo dvignil prag na 50 odstotkov poplačila v štirih letih, zdaj pa bi celotna strokovna delovna skupina - razen Obrtno-podjetniške zbornice - znižala prag na 30 odstotkov poplačila v dveh letih. Vlada je ponudila kompromis: ohranila je odstotek, obdobje poplačila pa podaljšala na štiri leta.
