Zamejski posli: V času krize so vlagali v nove izdelke

Gorica – Podjetje Tomsic Srl je družinsko podjetje, ki ima sedež le nekaj kilometrov za mejo z Italijo, v Sovodnjah ob Soči. Ukvarjajo se s proizvodnjo elektronskih vezij za tekstilne stroje in monitoringom kakovosti tkanja. Devetdeset odstotkov prometa ustvarijo zunaj Evrope, predvsem v južni in srednji Ameriki ter Aziji, Turčiji in Iranu.

Očetovo delo, ki je začel izdelavo elektronskih vezij za tekstilne stroje že pred 50 leti, sta pred dobrim desetletjem prevzela sinova Silvan in Ladi Tomsič. Že pred tem so se razmere v tekstilni industriji v Evropi močno zaostrile. Prvi val krize v 90. letih je podjetje preživelo predvsem zaradi servisa strojev po Italiji, kmalu pa so spoznali, da bo nujno treba poiskati nove trge. Začeli so s Srednjo in Južno Ameriko, zdaj pa imajo agente v 27 državah po svetu.

Njihovi izdelki kontrolirajo in monitorirajo bombažne pramene, iz katerih se izdelujejo niti na tako imenovanih strojih raztezalkah v predilnicah. »V tej fazi je zelo pomembno, da se ustvari čim bolj enakomerna nit, sicer pozneje nastanejo defekti v blagu,« razloži Ladi, ki pove, da so tekstilno industrijo v Evropi – nekaj malega je je ostalo le še v Italiji in Španiji – po njegovem mnenju pokopale predvsem visoke cene energije, ki v tej industriji obsega tretjino stroškov. »Delovna sila je sicer res cenejša drugod, a to ni bil glavni vzrok. Ključne so bile cene energije, poleg tega je bilo treba surovine tudi uvažati, Evropska unija pa je z vsiljeno politiko različnih direktiv nenehno spreminjala in oteževala delovne razmere,« je kritičen Ladi.

Zdaj sta z bratom polovična lastnika podjetja Tomsic, in čeprav oba izhajata iz tehnične stroke, sta si delo razdelila; Ladi večinoma skrbi za komercialo, Silvan pa je inovator in programer. Veliko vlagajo v inovacije in napredno tehnologijo, čeprav je to čedalje dražje, saj vse končne cene na trgu težijo k temu, da so čim nižje. Pri tem se tudi sami spopadajo s pomanjkanjem kadra, inženirjev in programerjev, saj je za ta poklic nujno specifično tehnološko znanje. »Trenutno se pri njih uvaja mlad programer; s prenašanjem znanja na mlade generacije in učenjem specifičnih znanj se tudi ohranja naš know-how,« pove Ladi in doda, da imajo v več državah zaščitenih kar nekaj svojih patentov. »Bolj da se branimo, kakor da napadamo,« se nasmehne Ladi, ki pove, da imajo njihova vezja vgrajene posebne mehanizme, ki se jih ne da kar tako kopirati, s tem se branijo pred konkurenco.

Leto dni in pol brez plače

S krizo so se spoprijeli med letoma 2008 in 2009, ko so imeli izgubo zaradi izpada prodaje in so morali zmanjšati proizvodnjo. Ladi pove, da odpuščali niso in da so zaposleni redno prejemali plače. »Delavci so pomemben del podjetja. Ker se ukvarjajo z zelo specifičnimi deli, ki zahtevajo tudi več mesecev ali let izkušenj, si ne moremo privoščiti, da bi jih kar tako izgubili in iskali nove,« pove Ladi in doda, da sta z bratom morala stisniti za pas in sta bila tako rekoč leto in pol brez plače. Prisluhnili so tudi nasvetom ekonomistov in v času krize zaprosili za kredit, s katerim so investirali v razvoj, čeprav so komaj odplačali starega za proizvodno halo v industrijski coni Malnišče. »Ni bilo lahko, a vztrajali smo, ker smo verjeli v svoje izdelke. Že čez dve leti se nam je obrestovalo in leto 2011 je bilo najboljše leto v zadnjih desetih,« razloži Ladi in nadaljuje, da za zdaj vse kaže, da bodo tudi letos ustvarili za okoli dober milijon evrov prometa, lanski dobiček pa je znašal približno 25.000 evrov.

V podjetju poleg obeh bratov dela še sestra, skupaj je v podjetju osem zaposlenih, še vedno pa jim pomaga tudi oče, ki budno spremlja svoje otroke. Kot v šali doda Ladi, je on njihov joker, na katerega se še vedno obračajo po nasvete.