»Zdomce izkoristite za informacije!«

Ljubljana – Slovence v tujini morajo domači poslovneži bolj izkoristiti za pridobivanje zvez in podatkov o tujih trgih, so se danes strinjali udeleženci okrogle mize na strokovno-znanstvenem posvetu o etnični ekonomiji.

Slovenski poslovneži v tujini, ki so se udeležili posveta Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se strinjajo: bolj kot trud, da bi se uspešni zdomci vrnili v domovino, je pomembno, da ti domačim poslovnežem, ki želijo prodreti na tuje trge, pomagajo z informacijami in kontakti z morebitnimi poslovnimi partnerji. Slovenija je namreč mali trg, zato se morajo slovenska podjetja prej ali slej usmeriti na tuje trge, je poudaril Albin Doberšek, lastnik inženirskega podjetja v nemškem Mönchengladbachu in s 119 milijoni evrov premoženja tretji najbogatejši Slovenec.

A veliko slovenskih podjetij svojih rešitev ne zna ponuditi tujim trgom, čeprav imajo zelo specifična in cenjena tehnična znanja, sta poudarila v Nemčiji živeči Gorazd Vrbica, ki je med drugim svetoval koncernu Volkswagen in Airbusu, in Jadranka Jezeršek s Centra odličnosti PoliMat. Več bi lahko storila tudi naša diplomacija: »Ko sem gospodarskega atašeja na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu vprašal, kako bi lahko pomagal slovenskim podjetjem, mi tega ni znal povedati. To kaže na pomanjkanje koncepta,« je bil kritičen Vrbica.

Stane Koblar, član slovenske skupnosti v Bosni in Hercegovini, je opozoril na neodzivnost Slovenije do svojih rojakov v tujini: »Pol milijona zdomcev je velik potencial za pridobivanje informacij o tujih trgih, zakonodaji, kadrih. Ta potencial bi morali sistematsko razvijati, a zato najprej potrebujemo vizijo in program.« Ideja o večjem mreženju se je pojavila šele v zadnjih letih, predvsem zaradi krize, a Slovenci v Sloveniji še niso spoznali, da se lahko od zdomcev tudi kaj naučijo, se je strinjala Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije. »Slovensko okolje zdomcem ne priznava znanj, ki so jih pridobili v tujini, še več, tujega znanja se bojimo,« je poudarila.