Združeni finančno/zavarovalni nadzorniki

Ljubljana – Ministrstvo za finance pripravlja združitev treh naših najpomembnejših nadzorov finančnega trga, ki naj bi sodila v okvir aktualnega združevanja raznih organov, agencij, vladnih služb v okviru ministrstev, vendar konkretni model še ni določen.

Ideja o združevanju nadzornikov je bila sicer aktualna tudi v času vlade Boruta Pahorja, vendar dlje od preigravanj, katera od treh nadzornih institucij bi na koncu prevzela primat, niso prišli. Tudi zdaj že krožijo predlogi, po katerih naj bi se združili Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), a je bila pri tem precej skeptična zlasti AZN. Pri aktualnih poizkusih je za projekt zadolženo ministrstvo za finance, ki »naj prouči združevanje nadzornikov finančnega sistema in zato opravi tudi medresorska usklajevanja«. Nekakšnega »mega« finančnega nadzornika torej še nimamo.

Iz ministrstva za finance so odgovorili: »V ta namen smo se lotili podrobne analize primerjalne pravne ureditve v drugih državah EU in opravili nekatere posvete z nadzornimi organi.« Tudi iz Banke Slovenije (BS) bolj določnih odgovorov še ne dajejo. Pravijo, da bo BS svoje stališče glede modela organizacije nadzora finančnega sektorja v Sloveniji podala v okviru rednega sodelovanja in izmenjav mnenj ter postopkov med ministrstvom in nadzorniki.« AZN pa odgovarja, da je razprava glede združevanja nadzornih organov v fazi primerjave prednosti in slabosti posameznih organizacijskih oblik izvajanja nadzora nad finančnim sektorjem.

ATVP ne ve nič o združevanju

Tako še najbolj preseneča odgovor Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je na vsa vprašanja glede združevanja skopo odgovorila: »V agenciji nismo seznanjeni s predlogi združevanja finančnih nadzorov, zato jih ne moremo komentirati.« Pri tem je pač zanimivo, da je prav ATVP že v času Pahorjeve vlade, menda pa tudi zdaj, zagovarjala koncept združitve ATVP in AZN, zdaj pa kakor da o tem združevanju ne ve ničesar. Spomnimo lahko, da je bil do zadnjih pobud združevanja ATVP in AZN precej kritičen prav direktor AZN Sergej Simoniti. Simoniti je že v pogovoru za Delovo prilogo Posel in denar maja letos dejal, da se mu zdi predlagana združitev ATVP in AZN nesmiselna.

Na Banki Slovenije pojasnjujejo, da so obstoječe razlike ureditve nadzora po državah posledica njihovega zgodovinskega razvoja, strukture in seveda razvitosti finančnega sistema, izkušenj in ugotovljenih pomanjkljivosti pri opravljanju nadzora. BS: »Hkrati pa tudi interesov in vključevanja politike v področje finančnega nadzora.« BS tudi navaja pregled modelov finančnih nadzorov, ki danes veljajo v EU. Očitno je, da v EU ni enotnega modela, kakor tudi, da še zdaleč niso trije glavni nadzori preprosto združeni. Sektorski model ali ločene nadzore imajo v Španiji, Grčiji, Cipru, Luksemburgu, Bolgariji in Romuniji. In seveda zdaj še v Sloveniji. V nam bližnji Avstriji imajo tako imenovani kombinirani model nadzora, to pomeni, nadzorni organ FMA (Finanzmarktaufsicht) in avstrijsko centralno banko, ki oba uspešno sodelujeta. V Nemčiji imajo nadzornika Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin), vendar je tudi Bundesbank še močno vpletena v bančni nadzor. Model »twin peaks« – nadzor ločen na bonitetni nadzor in nadzor opravljanja poslov, pri čemer prvi sledi nadzorovanju vseh tveganj, drugi pa zaščiti uporabnikov finančnih storitev z uporabo dobrih praks – imajo v kar nekaj državah. Pri tem je zanimivo, da ima zavarovalniški nadzor nekoliko drugačna merila glede sedanje organiziranosti nadzorov (glej preglednico).

Ali bo lahko združen nadzor učinkovitejši?

Vsekakor pa so iz BS, ki jo vodi Marko Kranjec, odgovorili, da bodo svoje stališče glede modela organizacije nadzora finančnega sektorja v Sloveniji podali v okviru rednega sodelovanja in izmenjave mnenj in postopkov med ministrstvom za finance in nadzorniki. V AZN menijo, da je razprava glede združevanja v fazi primerjave prednosti in slabosti posameznih organizacijskih oblik izvajanja nadzora nad finančnim sektorjem. Le ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj in ki je bila doslej precej aktivna pri podajanju svojih zamisli združevanja, zdaj o tem kot da ne ve nič.

Sicer pa Jernej Merhar, namestnik direktorja AZN, pravi, da iz zornega kota AZN ni ključnega pomena, ali sodelovanje poteka znotraj ene organizacije ali več organizacij. Zdaj poteka na podlagi Pravilnika o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov. Po mnenju AZN je dosedanji nadzor, ki temelji na podlagi sodelovanja med nadzorniki, uspešen in učinkovit, zato je za AZN glede združevanja ključno vprašanje, ali lahko združen nadzor doseže učinkovitejši nadzor in doseže enako uspešen nadzor, ki je finančno učinkovitejši.

Na AZN tudi menijo, da je zdaj še prezgodaj govoriti, ali bo v združenem nadzoru zaposlenih manj ljudi, kakor jih je zdaj po posameznih nadzornih institucijah. Vendar pa ocenjujejo, da se število zaposlenih bistveno ne bo zmanjšalo. Nasprotno, pričakujejo celo, da bo treba zaposliti še dodatne kadre za naloge, ki so, denimo, predvidene s prihajajočimi spremembami v zavarovalništvu.