Tiskane izdaje
Ljubljana - Nadzorni svet Slovenskih železnic na sredini maratonski seji ni potrdil rezultatov poslovanja za leto 2005 ter strateških usmeritev in izhodišč za letos. Nadzorniki so poslovodstvu železnic naložili, da oba dokumenta vsebinsko dopolni.
Nadzorni svet Slovenskih železnic se je na seji seznanil tudi z rezultati poslovanja za leto 2005, v katerem je družba po prvih podatkih zabeležila 2,5 milijarde tolarjev izgube pred obdavčitvijo. Obravnaval je tudi izhodišča za pripravo strateškega načrta za obdobje 2006-2010 in osnutek načrta poslovanja za letos. Vodstvu železnic so nadzorniki naložili, da ga dopolni z nekaterimi popravki, ki se nanašajo na količinske in prihodkovne cilje za leto 2006 in obdobje 2006-2010.
Končni rezultati lanskega poslovanja bodo predstavljeni v letnem poročilu, ki ga bo nadzorni svet obravnaval in sprejemal v prihodnje. Je pa lanska izguba manjša od načrtovane.
Po prvih podatkih bodo Slovenske železnice izkazale več poslovnih prihodkov v primerjavi z letom 2004, hkrati pa tudi več odhodkov, in sicer zaradi večjih vlaganj v infrastrukturo in vzdrževanje voznih sredstev. Delež slednjih je bil namreč v preteklih letih manjši od potrebnega in načrtovanega.
SDS ne bo podprla predloga zakona o železniških vprašanjih
Poslanska skupina SDS je sporočila, da ne bo podprla predloga zakona o ureditvi določenih vprašanj, povezanih z graditvijo železniškega omrežja in objektov za gradnjo drugega tira železniške proge na razdalji Koper - Divača. Predlog je v državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Srečkom Prijateljem (SNS). V poslanski skupini SDS menijo, da je za rešitev problema treba najti bolj celovito rešitev. " Povezava je za luko zelo pomembna, saj ji omogoča neposreden prevoz tovora od luke na 5. vseevropski koridor," je povedal Srečko Hvaus (SDS) in dodal, da je povezava pomembna tudi za Slovenske železnice, ki večino tovora prepeljejo prav po tej progi.
Poslanci državnega zbora bodo v petek glasovali o zakonski ureditvi problematike povezane z izgradnjo proge med Luko Koper in Divačo ter nadaljnjo povezavo na 5. vseevropski koridor.
Največji problem, s katerim se železnice soočajo, je skoraj 100-odstotna izkoriščenost proge, zaradi česar je nemogoče promet na progi še povečati. To onemogoča nadaljnji razvoj tudi Luki Koper, predstavlja pa tudi nevarnost preusmeritve tovornega prometa na druge koridorje. Omenjena proga je bila zaradi svoje specifičnosti in zahtevnosti kot prioritetna naloga uvrščena že v nacionalni program razvoja železniške infrastrukture, ki je bil sprejet leta 1995. Shema je predvidevala, da bo drugi tir proge zgrajen do leta 2000, narejeno pa še ni bilo nič, je dejal Hvauc.
Nova vlada je po Hvaučevih besedah že pripravila novi program razvoja železniške infrastrukture, resolucija, v kateri je izgradnja tira prioritetnega pomena, pa je tik pred obravnavo. Pred tem so predlagatelji resolucije opravili tudi študijo upravičenosti projekta, pripravili so idejni projekt izgradnje drugega tira proge Koper-Divača, vlada je sprejela tudi državni lokacijski načrt, proga pa je uvrščena tudi v strategijo razvoja slovenskega železniškega omrežja v 5. in 10. vseevropskem koridorju.
Vrednost izgradnje 27 kilometrov dolge proge sicer ocenjujejo na okoli 170 milijard tolarjev, gradnja pa bo zaradi zahtevnega terena in specifik proge, od katere bo kar 20 kilometrov potekalo po predorih, en kilometer pa prek železniškega viadukta, zelo zahtevna. Predvidevajo, da bodo dela zaključena do leta 2015. Vlaki bodo na progi sicer lahko dosegli najvišjo hitrost 160 kilometrov na uro. Zaradi zahtevnosti gradnje in naraščajočih potreb Luke Koper pa sočasno potekajo tudi projekti za modernizacijo že obstoječe proge v skupni vrednosti 111,5 milijarde tolarjev, je še dejal Hvauc, ki je opozoril tudi na pomembnost obnove slovenskih železniških prog v 5. in 10. vseevropskem koridorju.
