Nedeljski nakupi – to ni to

Ljubljana – Odmevi na predsinoči sprejeto novelo zakona o trgovini kar dežujejo. Poslanske skupine, posamezni veliki trgovci, cehovsko združenje, sindikati – vsi so čutili potrebo, da pristavijo piko na konec dolgoveznega stavka. Večina je hotela povedati, da to ni to, izraziti svoje nezadovoljstvo, ponoviti argumente proti nesmiselnemu razlikovanju med trgovkami in podjetji ter ustvarjanju zmede in neenakopravnosti na trgu. Predlagatelji zmagovite različice predloga zakona so bledo branili svoj umotvor, tajnica turističnega društva Brezje pa je celo izrazila iskreno in hvaležno zadovoljstvo, ker je romarska pot rešena.

Stališča trgovskega združenja pri GZS in posameznih največjih trgovcev so znana. A po prebiranju sprejetega besedila so le še bolj kritični in ostri, saj je postalo kristalno jasno, kar je včeraj za Delo priznal tudi pisec zmagovitega amandmaja Stane Pajk iz SDS; namreč, da je bil smisel referenduma in iz njega izhajajočih zakonskih sprememb, zapreti velike nakupovalne centre. Če je zakonodajalec tako hotel spodbuditi malo gospodarstvo, ga je zelo neenakopravno, saj bodo v krajih, ki ne bodo med izjemami, prav mali trgovci ob nedeljski izkupiček.

Veliki razmišljajo o presoji ustavnosti

Iz Mercatorja so sporočili, da bodo verjetno izgubili okoli četrtino nedeljskega zaslužka, nekaj pa se ga bo znova odlilo čez mejo, kjer so prilagodljivi trgovci odprli trgovine ob nedeljah. Bonus desetih nedelj bodo izkoristili tako, da se bodo prilagodili sezonskim gibanjem kupcev in oblikovali logično zaokrožena gravitacijska območja. Prodajalne na lokacijah, ki dopuščajo izjeme, bodo (verjetno površinsko) prilagodili zakonskih omejitvam. Ob sobotah bodo podaljšali delovni čas, odpuščanje pa bodo poskušali omiliti. Napovedali so tudi pobudo za presojo ustavnosti.

Direktorja Spara Igorja Merviča je najbolj zbodla ureditev, po kateri bodo v desetih nedeljah, ko zakon dovoljuje odprtje prodajaln, v nakupovalnih centrih lahko odprte le prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki, medtem ko bodo vse druge zaprte. Mervič trdi, da nakupovalni center živi in diha kot celota, česar hipermarket kot ločeni del ne more, in s tako ureditvijo kupci nikakor ne bodo zadovoljni. Tudi Spar napoveduje ustavno pobudo.

Mnenje o potrebi po presoji ustavnosti je spremenil celo Aleksander Svetelšek iz Engrotuša, ki je bil načeloma ves čas proti nedeljskemu obratovanju trgovin. Po sprejetju novele je zarobantil glasneje kot kdaj prej. Zmotilo ga je preveč izjem in nejasnosti. Kaj vse bodo šteli za turistično središče, kako bodo določili prodajno površino (denimo Cash & Carry, ki je opredeljen kot skladišče, iz katerega se dobavlja strankam), kako bodo prešteli nujne življenjske izdelke, kdo bo vse to nadziral, meril, sankcioniral? Najbrž bomo vsi iskali luknje v zakonu, razmišlja direktor Tuša.

V Emoni Obali so prepričani, da bodo spremembe zakona o trgovini delovale negativno na poslovanje njihove maloprodaje. Najbolj so na udaru trgovine iz verige Noč in dan, ki so zasnovane tako, da poslujejo vse dni v letu, po možnosti 24 ur. Koliko trgovin bodo lahko imeli odprtih, bodo po besedah tamkajšnje predstavnice za stike z javnostjo Lili Ivanek Pečar še proučili. Te trgovine ob nedeljah opravijo četrtino vse prodaje, tako bi po ocenah lahko imeli 400 milijonov tolarjev izgube. »Ne razumemo, zakaj so bencinski servisi (in nekateri drugi) lahko izjema, naše trgovine pa ne. Trdno smo prepričani, da gre za diskriminatorsko obravnavo gospodarstva, zato bo naše podjetje prisiljeno uporabiti vsa pravna sredstva, da te interese zaščiti.«

Nekoliko bolj zadovoljni so v piranski občini, kjer je županja Vojak Štular prepričana, da ji je s svojim predlogom uspelo prepričati poslance. Nekoliko je le presenečena, da so na koncu namesto pojma turistična območja sprejeli pojem turistična središča; tega ne poznata ne zakon ne nacionalna turistična strategija.