Novi daljnovodi ali večurni mrki

Ljubljana – »Brez nove infrastrukture je lahko ob morebitnih okvarah na 110-kilovoltnih daljnovodih dobava elektrike prekinjena tudi za več ur,« opozarja direktor Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) Maks Babuder, ki zaradi nepredvidene rasti porabe elektrike svetuje čimprejšnjo okrepitev prenosnega elektroenergetskega omrežja. Po mnenju nekdanjega prvega moža Elektra Ljubljane Vincenca Janše zanesljivo preskrbo najbolj ovirajo zapleteni administrativni postopki in prenizka cena elektrike.

Čeprav bo Elektro Ljubljana samo letos v dograditev in obnovo daljnovodov in transformatorskih postaj vložil devet milijard tolarjev, utegne kar štiriodstotna letna rast porabe na širšem območju Ljubljane, kjer so lani porabili kar 3,8 milijona megavatnih ur elektrike, v prihodnjih letih povzročati težave pri dobavi. To je treba po mnenju sogovornikov Dela pripisati trem vzrokom: neracionalni rabi porabnikov, zapletom pri administrativnih postopkih in javnih naročilih, predvsem pa premajhnim vlaganjem, tudi zaradi napačnih ocen o porabi.

Na EIMV so tako leta 2001 napovedali le približno 2,6-odstotno letno rast porabe. Od kod tolikšna razlika med dejansko in napovedano porabo? Prvi mož inštituta Maks Babuder priznava, da »najbrž nismo dovolj dobro predvideli eksplozije razvoja Ljubljane in rasti števila delovnih mest«. »A še sredi devetdesetih se je v resnih razpravah pogosto omenjala ničelna rast v pričakovanju racionalne rabe, dejanska gibanja pa so že takrat presegala napovedi o rasti okrog 1,5 odstotka. Zato je leta 2001 sledila nova, realnejša napoved o približno 2,5-odstotnem prirastku za povprečno obdobje tridesetih let. In če opazujemo državo Slovenijo v povprečju, je bilo v zadnjih desetih letih dejansko tako,« pojasnjuje Babuder.

Koliko napačne napovedi »škodujejo« investicijskim načrtom? Vodja oddelka za energetiko in načrtovanje energetskih sistemov pri EIMV Leon Valenčič odgovarja, da »kar nekaj, če se zaradi tega ne vlaga dovolj«. »Prav zaradi negotovosti napovedi razvojne študije obnavljamo vsakih pet let. Lep primer zgrešene napovedi je nacionalni energetski program, saj že danes presegamo porabo električne energije, ki je v njem predvidena za leto 2015,« pojasnjuje Valenčič. Maks Babuder dodaja, da so napovedi le »grob okvir razvojnih načrtov«. »Transformatorske postaje za prihodnjih petdeset let zagotovo ne bomo preobremenili že v prvih nekaj letih. Če pa bo rast hitrejša, bomo naslednji transformator pač vgradili nekaj let prej,« pojasnjuje.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela.