Tiskane izdaje
Ljubljana – Nadaljnja usoda Tovarne sladkorja Ormož ni znana niti po današnji seji nadzornega odbora v Ljubljani. Kot je povedal direktor edinega slovenskega proizvajalca sladkorja Jurij Dogša, so se že na sredinem sestanku lastnikov podjetja s predstavniki ministrstva za kmetijstvo dogovorili, da bodo najpozneje v 14 dneh skupaj poiskali najprimernejšo rešitev, takšen predlog pa so potrdili tudi na današnjem sestanku nadzornikov.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič pa je na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da so na sredinem sestanku dosegli dogovor, vendar o podrobnostih še ne more govoriti, ker bodo končno besedo imeli organi upravljanja tovarne, torej nadzorni svet in skupščina. Povedala pa je, da so pogajanja šla v smeri ohranjanja proizvodnje v obsegu, kakršen je sedaj.
Lukačičeva je še napovedala, da bodo takoj po odločitvi Tovarne sladkorja Ormož, ki jo pričakuje do konca meseca, sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo javnost seznanili z odločitvijo.
V Tovarni sladkorja Ormož so danes pričakovali odločitev o tem, ali bodo tudi v letošnjem letu še predelovali sladkorno peso in proizvajali sladkor ali ne. V ta namen so v podjetju skupaj z Združenjem pridelovalcev sladkorne pese izvedli anketo, v kateri so pridelovalce povprašali o tem, kakšen je njihov nadaljnji interes pod novimi pogoji, ki so za njih slabši.
Začetek pridobivanja bioetanola?
Od odločitve nadzornega sveta bo odvisna usoda več kot 200 zaposlenih v omenjenem podjetju, seveda pa tudi pridelovalcev sladkorne pese. V Ormožu resno razmišljajo tudi o možnosti pridobivanja bioetanola. Za ta po direktivah Evropske unije nujni dodatek pogonskim gorivom bi morali v podjetju dodatno investirati okoli 25 milijonov evrov, kljub temu pa bi morali število zaposlenih zmanjšati.
V 60-odstotni lasti nizozemskega živilskega koncerna
Ormoška tovarna je v 60-odstotni lasti nizozemskega živilskega koncerna Cosun, skupaj z italijanskim proizvajalcem sladkorja SFIR pa je podjetje v 80-odstotni lasti tujcev. Po njihovem mnenju sta dve glavni težavi pomanjkanje obdelovalnih površin za sladkorno peso ter t.i. balkanski sporazum, ki ga je Evropska unija podpisala leta 2002 in omogoča državam jugovzhodne Evrope uvoz sladkorja brez carin in drugih dajatev.
V štirih letih za 36 odstotkov nižje cene
Evropska komisija je novembra lani sprejela reformo sektorja sladkorja, tako da se bodo cene sladkorja znižale za 36 odstotkov v štirih letih. Cene sladkorja v EU so sicer kar trikrat višje kot na svetovnih trgih. Pridelovalci sladkorne pese v povezavi naj bi dobili kompenzacijo za izgubo dohodka v obliki neposrednih plačil EU v višini 64,2 odstotka znižanja.
