Odprli enega najdaljših naftovodov

V turškem pristanišču Ceyhan so danes tudi uradno odprli enega najdaljših naftovodov na svetu, naftovod Baku - Tbilisi - Ceyhan.

Objavljeno
13. julij 2006 16.51
Turški, gruzijski in azerbajdžanski predsednik, Sezer, Sakašvili in Aiev ter turški premier Erdogan in prvi mož britanski naftne družbe (BP) CEO John Browne ob otvoritvi naftovoda
Ankara – V turškem pristanišču Ceyhan so danes tudi uradno odprli enega najdaljših naftovodov na svetu, naftovod Baku - Tbilisi - Ceyhan. Dolg je 1774 kilometrov, prečka pa ozemlje Turčije, Azerbajdžana in Gruzije. Slovesnosti ob odprtju se je udeležilo čez tisoč gostov, med njimi tudi predsedniki Turčije, Gruzije in Azerbajdžana ter ministri iz več kot 30 držav.

"Naftovod je inženirski uspeh. Je svilna cesta 21. stoletja," je ob odprtju dejal turški premier Recep Erdogan in poudaril, da pomeni tako politično kot gospodarsko varnost za regijo. Naftovod je vreden skoraj štiri milijarde dolarjev in ima velik geostrateški pomen za Zahod, saj omogoča manjšo odvisnost od zalog ruske in iranske nafte. Glavnina naftovoda - 1074 kilometrov - teče po ozemlju Turčije, 440 kilometrov cevi je v Azerbajdžanu in 260 kilometrov v Gruziji.

Trenutno 430.000 sodov na dan

Prvi litri nafte so po naftovodu, ki lahko dnevno prečrpa milijon sodov (sod je 159 litrov) nafte, stekli lani junija, trenutno pa po njem dnevno steče 430.000 sodov. Po naftovodu naj bi iz kaspijskega bazena, kjer ležijo tretje največje naftne rezerve na svetu, do Ceyhana steklo do 50 milijonov ton nafte letno, vendar po pričakovanjih strokovnjakov naftovod še ne bo tako kmalu dosegel največje zmogljivosti.

Naftovod je zgradil mednarodni konzorcij 11 podjetij z britanskim naftnim velikanom BP na čelu. Junija se je projektu pridružil tudi Kazahstan, ki se je s podpisom sporazuma zavezal, da bo v začetku prispeval 7,5 milijona ton nafte letno, v prihodnje pa želi povečati količino na 20 milijonov ton nafte letno.

Prvi načrti za naftovod so bili oblikovani po letu 1990, gradnja pa se je začela septembra 2002. Obratovanje naftovoda pa zbuja nekaj pomislekov. Zahodne države so se z gradnjo naftovoda tesneje vpletle v politiko treh držav, skozi katere bo nafta tekla, so prepričani nekateri poznavalci. Zahod zagovarja povezavo, saj se skuša z naftovodom zoperstaviti gospodarski in vojaški prevladi Rusije in Irana v regiji.

Vprašljiva varnost naftovoda

Pojavljajo se tudi vprašanja glede varnosti naftovoda, ki se v Azerbajdžanu približa meji z Armenijo. Državi sta namreč tehnično še vedno vpleteni v vojno zaradi vprašanja Gorskega Karabaha, armenske enklave v Azerbajdžanu.

Nevarnost za naftovod predstavlja tudi nemirna Gruzija ter njegova pot ob robu kurdskega območja v Turčiji, v kateri prav tako potekajo gverilski spopadi. Kljub temu, da naftovod skoraj v celoti poteka pod zemljo, bo tako potrebno za varnost poskrbeti s stalnim nadzorom.

Strokovnjaki so v času načrtovanja opozarjali tudi na dejstvo, da naftovod poteka po visoko seizmološko dejavnem območju, na katerem so potresi precej pogost pojav. Inženirji so zato naftovod opremili z vrsto naprednih tehničnih rešitev, ki naj bi zmanjšale njegovo ranljivost.

Naftovod predstavlja pomembno priložnost za vse tri države, skozi katere poteka. Predvsem Turčija bo z njim povečala svoj vpliv na mednarodnem prizorišču. Večjo politično moč in gospodarski razvoj si obetata tudi Azerbajdžan in Gruzija. Za slednjo je naftovod priložnost za zmanjšanje odvisnosti od Rusije, Azerbajdžan pa pričakuje, da bo s pomočjo trgovine z nafto in plinom kmalu postal najbogatejša kavkaška država.