Pekarna Blatnik kupuje Žito

Pekarna Blatnik je objavila namero za prevzem družbe Žito. Ključni razlog je obramba pred močno koncentracijo tržnih deležev, ki bi jih pomenila morebitna združitev Žita in Mlinotesta.

Objavljeno
19. oktober 2006 18.11
Pekarna Blatnika želi prevzeti Mlinotest
Ljubljana - Danes je Pekarna Blatnik v časniku Finance objavila namero za prevzem družbo Žito. V zakonitem roku bo Agenciji za trg vrednostnih papirjev posredovala tudi vso dokumentacijo, ki je potrebna za izdajo soglasja k prevzemni ponudbi.

Med ključnimi razlogi za prevzemno namero Pekarne Blatnik je obramba pred močno koncentracijo tržnih deležev, ki bi jih za slovensko pekarsko proizvodnjo pomenila morebitna združitev Žita in Mlinotesta.

Pekarna Blatnik namerava sicer sredstva za prevzem ljubljanske družbe pridobiti v sodelovanju z drugimi podjetji. "Za prevzem Žita se dogovarjamo z več podjetji, za katere so zanimivi ostali nepekovski deli podjetja. Prevzem bomo financirali s skupnimi sredstvi," so v Pekarni Blatnik pojasnili, kako bodo financirali prevzem.

Pekarna Blatnik je 3. oktobra letos podala javno ponudbo za prevzem družbe Mlinotest iz Ajdovščine, po ceni 1.600 tolarjev za delnico. Za prevzem se je odločila zato, ker s sedanjimi zmogljivostmi ne more zadostiti tržnemu povpraševanju, prek vertikalne povezave pa bi lahko učinkovito razširila svoj prodajni program in povečala proizvodne zmogljivosti.

Mlinotest je Blatniku najbolj soroden

Blatnikova analiza morebitnih prevzemnih tarč je pokazala, da je Mlinotest za Pekarno Blatnik najbolj skladen proizvajalec. Njegov prevzem bi poleg učinkovite razširitve dejavnosti in izkoriščanja celotnih proizvodnih zmogljivosti omogočil tudi ohranitev oziroma celo povečanje števila delovnih mest. Slovenija bi na ta način dobila dva močna proizvajalca.

Borba za Mlinotest

Namero za prevzem Mlinotesta je deset dni pozneje,13. oktobra letos, objavil tudi Žito. Pekarna Blatnik, ki je pred oblikovanjem odločitve za prevzem Mlinotesta podrobneje analizirala tržni položaj obeh družb, Žita in Mlinotesta, ocenjuje, da bi njuna morebitna združitev za Slovenijo pomenila preveliko koncentracijo tržnih deležev. Dejavnosti Žita so namreč povsem enake dejavnostim Mlinotesta, kar pomeni, da bi njun skupni tržni delež na področju proizvodnje kruha presegel 50 odstotkov. Na področju proizvodnje testenin bi bil več kot 80-odstotni, dobrih 75 odstotkov pa bi dosegel tudi na področju mletja žit.

Konkurenčnost panoge bi bila na ta način močno okrnjena, menijo v pekarni Blatnik, kar bi bilo lahko povezano tudi z določenimi pravnimi ovirami v procesu združevanja. Za ostale manjše tovrstne proizvajalce bi se po njihovem mnenju močno povečala nevarnost, da bodo izrinjeni s trga, poleg tega pa bi združevanju Žita in Mlinotesta neizogibno sledilo tudi ukinjanje delovnih mest pri enem od obeh proizvajalcev.

Dogajanje okrog Mlinotesta pod drobnogledom varuhov konkurence

Napovedane koncentracije na trgu pekarskih izdelkov bo vzel pod drobnogled tudi Urad RS za varstvo konkurence. Kot je povedal direktor urada Andrej Plahutnik, dogajanje okrog Mlinotesta spremljajo že od prve najave prevzema, vendar ga ne more komentirati. Potrdil je, da so na uradu že prejeli vsaj eno priglasitev koncentracije, ni pa razkril, od koga.

Agencija za trg vrednostnih papirjev pa dogajanja ne komentira. Kot so v agenciji pojasnili, ne morejo komentirati zadev, ki jih je agencija izvedela v postopku nadzora, prav tako ne komentirajo prevzemov, ki so v teku.

Agencija je sicer že odobrila objavo obeh prevzemnih ponudb za Mlinotest.

Mlinotest: Prevzemna namera Blatnika morda manipulacija

Na danes objavljeno namero o prevzemu Žita s strani Pekarne Blatnik so se odzvali tudi v Mlinotestu, ki ga želita prevzeti tako Žito kot Pekarna Blatnik. "Objava namere me je presenetila. Če nameri ne bo sledila tudi dejanska ponudba, je možno, da gre za manipulacijo," je povedal predsednik uprave ajdovske družbe David Nabergoj. Prvi mož Mlinotesta do objave konkretne ponudbe sicer ne želi komentirati Žitove namere za prevzem ajdovskega živilskega podjetja.

Novi zakon o prevzemih, ki velja šele nekaj mesecev, dopušča tudi možnost, da po objavi namere, prevzemnik dejanske ponudbe kasneje ne objavi in odstopi od prevzema, je pojasnil Nabergoj. Po njegovih besedah je v tem primeru povzročena določena škoda, a pravne prakse na tem področju še ni. Kot kaže, je možno, da novi zakon o prevzemih ni dovolj natančen, je še dodal.

Namere Žita za prevzem ajdovske družbe Nabergoj danes še ni želel komentirati. Pojasnil je, da bo bo storil, ko bo Žitova ponudba javno objavljena. Tedaj bo uprava ajdovske družbe lahko tudi povedala, kateri prevzemnik se ji zdi optimalnejši, je še dodal.

Žito: Cilj namere Blatnika preprečiti objavo prevzemne ponudbe za Mlinotest

Uprava Žita meni, da je cilj namere o prevzemu Žita, ki jo je danes objavila Pekarna Blatnik, preprečiti objavo konkurenčne ponudbe Žita za prevzem Mlinotesta. Uprava Žita bo tako do objave konkurenčne javne ponudbe za Mlinotest presodila, ali bo skladno z zakonom o prevzemih nadaljevala že začet postopek na zakonsko predpisan način. V Žitu dodajajo, da so obvestilo o nameri o prevzemu s strani Pekarne Blatnik prejeli danes.

Delnica Žita po objavi namere za prevzem rahlo navzgor

Potem ko je Pekarna Blatnik danes objavila namero za prevzem družbe Žito, je vrednost Žitove delnice poskočila za dobrih pet odstotkov na 40.000. A vrednost delnice se je v kasnejših poslih znova znižala na okoli 38.200 tolarjev, je pojasnil borzni posrednik Karel Lipnik. Vpliv objave na Žitovo delnico tako ni bil izrazit. Bi pa nadaljnji razplet dogodkov lahko negativno vplival na Mlinotestove delnice, je dejal.

Če Žito zaradi določil zakona o prevzemih ne bi smelo objaviti konkurenčne ponudbe za prevzem Mlinotesta, za katerega se zanima tudi Pekarna Blatnik, bi se cena delnice Mlinotesta lahko znižala. Žito naj bi za delnico Mlinotesta ponudilo 1700 tolarjev, kar je za 100 tolarjev več kot ponuja Pekarna Blatnik. Knjigovodska vrednost delnice sicer znaša 2300 tolarjev, je dejal Lipnik.