Franjo Bobinac: V trikotniku bo pridobila Srbija

Upravni odbor švedske Aske bo v petek odločal o selitvi proizvodnje v Velenje.

Objavljeno
03. julij 2012 20.58
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Ljubljana – Predvidoma v petek bo znano, ali bo Gorenje na Švedskem zaprlo svojo tovarno pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev Asko, ki ima približno 500 zaposlenih. Če bo odločitev padla, bo Gorenje proizvodnjo preselilo v Velenje, kjer ima sedež.

Skupina Gorenje, ki je lani s prodajo bele tehnike ustvarila približno 1,4 milijarde evrov prihodkov, je švedskega proizvajalca Asko kupila leta 2010. S prevzemom so v Gorenju poskušali izboljšati možnosti za prodajo v Skandinaviji, v ZDA in v Avstraliji ter izboljšati finančne kazalnike in kapital, vendar švedski proizvajalec ni dosegal načrtovane dobičkonosnosti. Asko tudi letos posluje negativno ter slabše od načrtovanega kljub številnim projektom za izboljšanje poslovanja, ki so jih začeli izvajati po priključitvi Aska v skupino Gorenje.

O morebitni selitvi proizvodnje v Velenje bo v petek odločal upravni odbor Aske, ki ga vodi šef Gorenja Franjo Bobinac. Če bo odločitev padla, bo v švedskem mestu Vara, kjer ima Asko sedež, ostalo le 50 zaposlenih v razvojnem oddelku, oddelku za upravljanje blagovne znamke Asko in trženju.

Proizvodnjo naj bi selili prihodnje leto in bo predvidoma potekala v dveh korakih; proizvodnja pralnih in sušilnih strojev naj bi se na Švedskem končala 31. januarja in v Velenju začela aprila, proizvodnja pomivalnih strojev pa bi se v Vari končala 30. junija in v Velenju začela septembra.

Za Slovenijo bo selitev nevtralna

Napoved morebitnega zaprtja proizvodnje na Švedskem poznavalcev ne preseneča, saj so delovni stroški v Sloveniji nižji kot v Skandinaviji. Kot je Gorenje napovedalo v letnem poročilu za 2011, bo skupina do septembra letos preselila proizvodnjo štedilnikov iz tovarne v Lahtiju na Finskem v svojo tovarno kuhalnih aparatov Mora Moravia na Češkem. Finska tovarna, ki jo je Gorenje pridobilo ob prevzemu švedske Aske, bo svoja vrata zaprla julija letos. Hkrati Gorenje proizvodnjo že nekaj časa seli na trge s cenejšo delovno silo. Februarja letos so v srbskem Zaječarju odprli tovarno sanitarne opreme in montažo pralnih strojev, v Valjevu ima Gorenje tovarno hladilno-zmrzovalnih aparatov in v Stari Pazovi tovarno grelnikov vode.

»V trikotniku Skandinavija-Slovenija-Srbija so skandinavski stroški dela skorajda trikrat višji kot v Sloveniji, v Sloveniji pa skorajda trikrat višji kot v Srbiji. Znotraj tega trikotnika optimiramo proizvodne lokacije in jasno je, da bi z vidika dodatnih zaposlenih pridobila Srbija, izgubila bi Skandinavija. Za Slovenijo bo selitev nevtralna,« je Franjo Bobinac odgovoril na naše vprašanje, ali bi zaprtje delovnih mest na Švedskem zagotovilo nova delovna mesta v Velenju.

Odločitev o selitvi proizvodnje je ekonomsko logična, meni analitik Simon Mastnak.

»Veliki proizvajalci, kot denimo Electrolux, so že na začetku krize zelo intenzivno zapirali delovna mesta v razvitih ekonomijah Evrope in selili proizvodnjo v države s cenejšo delovno silo; ne le v države vzhodne Evropo, temveč tudi na Kitajsko.«

Potrošniki zadržani pri nakupih bele tehnike


Kakšni bodo finančni učinki morebitne selitve proizvodnje v Velenje v Gorenju še ne želijo razgrinjati, saj odločitev o tem še ni dokončna. Hkrati poudarjajo, da je obvladovanje stroškov znotraj skupine ena od ključnih nalog in ukrepov velenjskega proizvajalca bele tehnike. Leto 2012 bo za proizvajalce bele tehnike znova težko, saj so razmere na finančnih trgih še vedno zelo negotove, egospodarska rast pa je upočasnjena.

»Stopnja brezposelnosti v EU je prek 10-odstotna. Ker se potrošniki bojijo za posel in za službo, so tudi letos zadržani pri nakupih bele tehnike, zato trgi padajo. Igralcem v panogi bele tehnike zato ne preostane drugega kot obvladovanje stroškov vseh vrst, plasmajev novih izdelkov in iskanje novih poslov, morda zunaj Evrope. Med vsemi regijami, kjer Gorenje posluje, je zaradi krize najbolj na udaru EU, najbolj mediteranske države in Balkan,« je poudaril Bobinac.

Med nujnimi ukrepi za izboljšanje poslovanja je Bobinac navedel še obvladovanje zalog, terjatev, pametne investicije ter odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac bo danes s predsednikom banke SID Sibilom Svilanom podpisal pogodbo, s katero bo SID banka Gorenju za financiranje razvojnih projektov odobrila 10-letni kredit v višini približno 28 milijonov evrov. Delničarji Gorenja pa bodo jutri na skupščini odločali o višini dividend. Po predlogu uprave, bo dividenda za lani 0,15 evra bruto na delnico.