Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovensko gospodarstvo še nikoli ni poslovalo tako dobro kot danes, ocenjuje generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Takšna slika je predvsem rezultat dela izvoznikov kot najbolj vitalnega dela gospodarstva. Na domačem trgu so razmere še naprej zaostrene, standard ljudi pa ne raste dovolj. Tudi zato na GZS poudarjajo nujnost reform.
Manj zadolžena podjetja, več izvoza in dodane vrednosti
Hribar Milič je pojasnil, da je BDP sicer res še vedno na nižji ravni kot v predkriznem letu 2008, vendar pa po izločitvi propadlih podjetij iz gospodarske bilance in ob upoštevanju visoke zadolženosti podjetniškega sektorja pred krizo trenutna gospodarska slika kaže, da bistveno manj zadolžena podjetja izvozijo bistveno več, ustvarjajo višjo dodano vrednost in ustvarjajo najboljše poslovne rezultate v zgodovini.
Izboljšanje poslovne in finančne slike podjetij, ki se je v zadnjih letih razdolžilo za okoli 12 milijard evrov, je pomembno pripomoglo tudi k preobratu v poslovanju bančnega sistema in s tem k finančni sliki države, je še povedal generalni direktor GZS.
Ta pri tem obžaluje, da nam zaradi sistemskih ovir ni uspelo na pogoriščih propadlih gospodarskih sistemov dovolj ohraniti zdrava jedra, kar bi pripomoglo k še boljši diagnozi slovenskega gospodarstva. »Tistim podjetjem, ki na globalnem trgu v izjemni konkurenci dosegajo takšne rezultate, pa klobuk dol,« je dejal in spomnil, da je veliko slovenskih izvoznikov v posameznih nišah v samem evropskem in svetovnem vrhu po inovativnosti in prodornosti.
Pri tem je poudaril, da je na trgu še naprej veliko optimizma, podjetja imajo nova naročila in večje ohladitve ni na vidiku. Tudi GZS je pozitivno presenetila polletna gospodarska rast, ki je bila realno 2,5-odstotna, do konca leta pa se po pričakovanjih malo znižala.
Hribar Milič je opozoril, da so odlične razmere v gospodarstvu predvsem posledica delovanja najbolj vitalnega izvozno usmerjenega gospodarstva, med katerimi je tudi veliko podjetij v tuji lasti. Sadove žanjejo tudi tisti, ki so bili pred krizo bolj finančno odgovorni.
Niso pa za vse v gospodarstvu razmere tako dobre. Položaj na domačem trgu je tako še naprej zaostren, izboljšanje domače porabe še ni dovolj krepko in ne učinkuje dovolj široko, podjetja, ki delujejo pretežno doma, pa so pod velikim cenovnim pritiskom, tudi zaradi ravnanja države na javnih naročilih.
Prav tako Slovenija v krizi povečanega razkoraka do povprečne razvitosti EU ne zapira dovolj hitro, standard ljudi se ne izboljšuje z zadostno dinamiko, po kriteriju kupne moči pa Slovenijo prehitevajo tudi nekatere doslej manj razvite države iz Srednje in Vzhodne Evrope.
To na GZS pripisujejo tudi dejstvu, da ni pravih razvojno naravnanih reform za večjo konkurenčnost. Medtem ko je vitalni del gospodarstva bistveno bolj odporen na šoke kot pred krizo, pa je Slovenija kot država po navedbah Hribar Miliča bistveno bolj ranljiva. Država je tudi predraga, stroški delovanja javnega sektorja pa se spet zvišujejo, je še opozoril.
Nezadovoljni z odnosom države
Tudi zato so na zbornici nezadovoljni z delovanjem države in odnosom do gospodarstva. Poleg že večkrat izraženih pozivov k strukturnim reformam in resnični davčni reformi z znižanjem obremenitve gospodarstva ob krčenju javne porabe so zadnje dni opozorili tudi na inšpekcijske aktivnosti Finančne uprave RS (Furs) v zvezi z olajšavami za raziskave in razvoj.
Prepričani so, da Furs nezakonito retroaktivno pregleduje uveljavljanje teh olajšav v obdobju med 2012 in 2014, pri tem pa v nadzoru uporablja birokratsko zelo tog pravilnik o tem, kaj so vlaganja v raziskave in razvoj, saj ta ne odraža realnih razvojnih prizadevanj slovenskega gospodarstva in bi lahko kaznoval uspešna in razvojno prodorna podjetja. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek jim je obljubil, da bodo te kriterije proučili in prečistili, zato ga bodo držali za besedo.
