Tiskane izdaje
Koper – Trajalo bo vsaj dva do tri tedne, da se bodo po stavki normalizirali proizvodni procesi v Luki Koper. Pristanišče ni tovarna, kjer lahko po osmih dneh stavke deveti dan začneš delati, kot da se vmes ni nič zgodilo, smo danes zvedeli v upravi Luke Koper.
Tudi do enega tedna bodo za normalizacijo pretovornih procesov potrebovali na večini terminalov, dva do tri tedne pa na kontejnerskem terminalu, čeprav se je delo v pristanišču začelo s polno močjo le nekaj ur po doseženem dogovoru med upravo in stavkajočimi opolnoči s petka na soboto.
V koprskem tovornem pristanišču se je nakopičilo polnih in praznih vlakov, kontejnerjev in drugega blaga, tako da bo zdaj, na vrhuncu poletnih počitnic, zmeda s tovori velika. Do konca meseca, ko pričakujejo vrhunec jesenskega pretovora, bo težko vzpostaviti normalen delovni utrip.
Škoda niti približno ni izračunana in jo bo v celoti težko sešteti. V Luki Koper so samo do petka zjutraj našteli za 1,3 milijona evrov izpada prihodka. Tomaž Martin Jamnik, namestnik predsednika uprave, je prepričan, da bo dejanska škoda vsaj dvakrat višja. Natančneje bo znano tedaj, ko bodo dobili podatke za vse zahtevke in vse postavke, na podlagi katerih bodo lahko podali približen izračun posledic stavke. Seveda pa je Luka Koper samo ena od družb, ki je med stavko kopičila izgubo.
Eden od številnih špediterjev, ki delajo z Luko, je na primer moral za vsak zabojnik, ki so ga pretovorili v Benetkah namesto v Kopru, odšteti po 1000 evrov dodatnih stroškov. En (majhen) špediter je torej v enem poslu imel za 50.000 evrov dodatnih stroškov. Slovenske železenice so naračunale za več kot milijon evrov škode, stalo je več kot 30 vlakov. Škodo so imeli ladjarji, pomorski agenti, prevozniki, trgovci, proizvodna podjetja, ki so čakala na surovine ... Blago rečeno: v osmih dneh je nastalo za več milijonov evrov izgube. Luka Koper pa je dobila črno piko, kakršne doslej ni imela.
Pozitivna plat stavke je, da so postavili temelje, na podlagi katerih naj bi v naslednjih nekaj mesecih poskušali urediti položaj pogodbenih delavcev prek izvajalcev pristaniških storitev. Delavci zahtevajo dogovor o minimalnih standardih in minimalnih tarifah, ki jih bodo morali izpolnjevati delodajalci, če bodo hoteli delati za podjetje v večinski državni lasti.
Čeprav se zdi, da so žerjavisti popustili upravi, ker so privolili, da bodo dva meseca delali po sistemu trije žerjavisti na dve dvigali, pa vse kaže, da je imel Mladen Jovičić, vodja stavkajočih, prav, ko je dejal, da so uspeli pri vrsti drugih le na videz manj pomembnih zahtevah, ki pa ključno odtehtajo dva meseca sistema dela treh na dveh dvigalih.
Luka Koper bo zaposlila 20 novih žerjavistov in na koncu za že tako solidno plačane delavce namenila še bistveno več denarja. Vodstvo stavkajočih se je sicer javno odločno uprlo politični zlorabi primera stavke, ki so si ga privoščili v SDS, toda vse več je glasov, ki potrjujejo, da so stavkajoči sodelovali prav s tistimi sindikalnimi (oziroma političnimi) aktivisti, ki kujejo politični kapital opozicijskim političnim strankam.
