Rakovec: »Problematične hčere so začele dobro poslovati«

Kako so na Zavarovalnici Triglav zadovoljni s polletnimi rezultati? Zakaj jim tržni delež pada in veliki zavarovanci odhajajo? Kakšne so razmere na problematičnem balkanskem trgu, kako nastaja Triglav International, kaj pričakujejo od Triglav Arene v Stožicah – o tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Zavarovalnice Triglav Matjažem Rakovcem.

Polletni rezultati Zavarovalnice Triglav in Skupine Triglav so dobri. Skupina je zbrala za 550 milijonov evrov premije, matični Triglav skoraj 400 milijonov, skupina je imela 34 milijonov evrov, Zavarovalnica Triglav pa 30 milijonov evrov dobička. Kako to komentirate?

Mislim, da so rezultati posledica sprejete strategije prilagajanja razmeram tako na finančnem kot na gospodarskem področju. Pravzaprav smo se ozirali na dobičkonosnost, letos jo pri zavarovanju in celotni zavarovalni dejavnosti še povečujemo. To se kaže v kombiniranem količniku, ki je za skupino malo pod 90, za mamo, torej za Zavarovalnico Triglav, pa malo nad 80. Pričakujem, da bo do konca leta načrt dobička ustvarjen, kar pomeni stoodstotno povečanje dobička v skupini. Zelo dobro je tudi upravljanje skupine. Mislim, da smo z lanskoletnim uvajanjem korporativnega upravljanja letos dosegli to, da so začele dobro poslovati tiste najbolj problematične hčerinske družbe. Težave odpravljamo v dveh enotah, v Krajini v Banja Luki in beograjskem Kopaoniku, kjer se bo rezultat do konca leta zagotovo izboljšal. Torej obvladujemo hčerinske družbe po Balkanu in na Češkem.

Osredotočili ste se na dobičkonosnost zavarovalnega posla. Kako? Ste se veliko slabih zavarovancev znebili?

Nismo se jih znebili, ampak gremo v prenovo zavarovanj. Ali zmanjšujemo zavarovalno jamstvo, ali zavarovalno vsoto, ali pa povečujemo premijo, kar je seveda v tem trenutku nemogoče; nekaj zavarovancev se tudi odloči, da odidejo. Je pa treba poudariti, da se vse težave, ki nastajajo v gradbenem sektorju in v povezavi s SCT in drugimi gradbenimi podjetji, pokažejo pri nas na premiji. Ti primanjkljaji so kar precejšnji, nekaj milijonov evrov.

Vas veliki zavarovanci, denimo država, še vedno zapuščajo?

Na tenderjih, ki jih objavljajo, dajemo realne ponudbe. Država in večja podjetja gredo v razpis, nekje smo uspešni, nekje nismo, dejansko pa se ne oziramo na premijo za vsako ceno. Posledično je rezultat ta, da so se škode na premoženjskem delu zmanjšale – v primerjavi z lanskim letom imajo indeks 93. Skupaj so škode tako zrasle v Triglavu predvsem zaradi življenjskih zavarovanj. Tu gre zgolj in izključno za posledice krize, ljudje se odločajo za predujme in predčasna izplačila. Pozna se tudi to, da smo letos začeli izplačevati pokojnine z desetletne police dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od tod tako slab rezultat na škodah, ampak te življenjske škode ne vplivajo na rezultat. Vplivajo na zmanjševanje rezervacij; na rezultat vplivajo predvsem škode iz premoženjskih zavarovanj.

V Skupini Triglav je rezultat dober. Bi lahko rekli, da je bil lani tako slab, da je letos tako dober?

Ko smo dobili mandat, smo imeli hčerinske družbe, s katerimi se ni upravljalo tako, kot to zahtevajo takšni veliki sistemi. To ni kritika za nazaj, ampak dejansko je bilo prejšnje obdobje obdobje nakupa in ti nakupi so z današnje perspektive velika poslovna priložnost za Zavarovalnico Triglav. Dejstvo pač je, da je na slovenskem zavarovalnem trgu zelo težko narediti velike korake, če ne bo sprememb po zdravstveni oziroma pokojninski reformi. Triglavu tako ostane možnost za razvoj na hrvaškem in srbskem trgu, ki imata skupaj skoraj 13 milijonov prebivalcev. Prejšnje obdobje je bilo obdobje nakupov, v zdajšnjem obdobju pa konsolidiramo in vzpostavljamo sistem upravljanja. Mislim, da nam je to lani uspelo. Seveda odkrivamo kakšne anomalije, tudi zato, ker uvajamo standarde, ki veljajo pri materi, torej v Zavarovalnici Triglav. Zato lahko kar z gotovostjo trdim, da so ta podjetja zdaj upravljana enako kot matična družba.

Kaj pa manj prijetne zadeve v Beogradu? Slišali smo in o tem tudi pisali, da tam potekajo kriminalistične preiskave. So že končane?

Ne, preiskave še potekajo. Tam smo imeli zelo počasno likvidacijo škod. Lani je bila zavarovalnica Kopaonik na zadnjem mestu zavarovalnic po likvidaciji škod. S standardi Zavarovalnice Triglav smo v Kopaoniku uredili tudi to in to se pozna pri rezultatu. Druga zgodba je seveda omenjena kriminalistična preiskava o poslovanju Kopaonika v preteklih letih. Tu pa nimamo nobenih podatkov, zato ne morem ničesar komentirati.

In kako ste zadovoljni z Ianom Harrocksom v vašem beograjskem Kopaoniku? Velikokrat dobimo kontradiktorne, predvsem slabe informacije o njem, predvsem iz časa, ko je še deloval v KD zavarovalnici v Romuniji. Romunski nadzornik mu je celo odvzel licenco.

To je res. Ampak on ni vzrok; vzrok je drugje. Težko komentiram poteze konkurence. Mi smo se s to odločbo seznanili in ugotovili, da ne gre za osebno odgovornost omenjenega gospoda. On opravlja funkcijo v Beogradu, generalni direktor je Predrag Bobera, ki je prvi človek in seveda odgovarja za vse aktivnosti. Za zdaj tako ne vidimo razloga za nezadovoljstvo z delom Iana Harrocksa. Zadeve so pod nadzorom. To so zlonamerne govorice. Tam pač poteka določeno čiščenje, tudi znotraj podjetja. Zaposlujemo dobre ljudi, to pa seveda povzroča nezadovoljstvo pri skupini ljudi, ki potem širijo takšne ali drugačne informacije o posameznikih. Mislim pa, da je treba delo nadaljevati, saj je srbski trg eden največjih potencialov.

Kako pa se nasploh obnaša trg Jugovzhodne Evrope, saj tudi v Sloveniji ugotavljamo, da se zelo počasi izkopavamo iz krize. Najbrž tudi JV Evropa pri tem ne ravno blesti.

Zagotovo ne. Toda zavarovalna premija je odvisna predvsem od bruto domačega proizvoda. Dokler bo ta v teh državah tako nizek, seveda ne moremo pričakovati velike rasti v premiji. A ker se bo Hrvaška pridružila Evropski uniji in se tudi Srbija odpira Evropi, je to dobro znamenje za okrevanje gospodarstva. Dobro znamenje je tudi to, da so za to območje zainteresirani tudi potencialni investitorji, na primer IFC.

Kako pa napreduje projekt Triglav International?

Za medsebojno sodelovanje obstaja interes tako na pri nas kot v IFC. Trenutno se izvajajo skrbni pregledi naših hčerinskih družb. Te preglede opravlja IFC. Pričakujem, da bo do konca leta že jasno, ali bomo začeli sodelovati z njimi ali ne. Do takrat bodo predvidoma opravljeni tudi vsi prenosi hčerinskih družb na Triglavu International (TINT).

Omenja se 25 milijonov, kolikor naj bi jih v ta projekt vložil IFC.

Nikakršnih številk ne omenjamo. O njih razmišljata predvsem poslovna in finančna javnost. Vse je seveda odvisno od vrednosti zavarovalnic, ki jih bomo imeli v Triglavu International.

No, omenjena številka je zapisana v poročilu o polletnem poslovanju Triglava.

Pravzaprav je edini pogoj IFC, da imajo v bodočem holdingu do 20 odstotkov. Po ameriški zakonodaji bi morali vse, kar je nad 20 odstotki, konsolidirati v svojo ameriško bilanco. In oni vlagajo oziroma dokapitalizirajo do 19,9 odstotka. Po tem se ocenjuje, da bi bila vrednost od 20 do 25 milijonov, kar je odvisno še od dokapitalizacije Zagreba, ki bo tu všteta.

In kakšno pomembnejšo korist bo imela Zavarovalnica Triglav od Triglava International?

Do zdaj je večina služb ali večina posameznikov razmišljala zelo zaprto, pravzaprav samo za slovenski prostor. S Triglavom INT bodo ti svoj čas posvečali izključno samo upravljanju celotne skupine. Imeli bomo zelo dober pregled nad stroški posameznikov, ki opravljajo delo za Triglav INT. Tega doslej ni bilo, ker delajo v okviru matice. Zdaj bo to izvajano prek Triglava INT in vsi ti stroški bodo bremenili Triglav INT, ne več samo Zavarovalnice Triglav. To je ključno, kar zadeva notranja razmerja. Poleg tega bo zgodba bolj transparentna tudi pri zunanjem vlagatelju. Zavarovalnica Triglav v Sloveniji je en del, vse druge hčerinske družbe skupaj pa so drugi del. Pomembna bo tudi razpršenost rizika.

Kako je s tržnim deležem Zavarovalnice Triglav? Ali še vedno pada in kje je meja?

Nam nič ne pomeni, če zavarujemo zavarovanca s stotimi milijoni, pa nam naredi za 105 milijonov škod. Več nam pomeni zavarovanec za milijon evrov in s 500.000 škod; iz te razlike potem seveda lahko črpamo.

Minili so časi, ko si pobral neko zavarovalnino, denar obračal, ga nalagal, to so bila pač zlata leta, konec devetdesetih in na začetku 2000. Zdaj so razmere tudi na finančnih trgih realne in gledamo le na omenjeno razliko. Ta razlika v ceni je namreč bistvena za razvoj, za obstoj in za rast Zavarovalnice Triglav. Večina večjih zavarovancev oziroma podjetij je še zavarovanih pri Zavarovalnici Triglav, toda kar nekaj jih je šlo v stečaj oziroma imajo težave s poslovanjem, kar seveda pomeni zmanjšanje obsega poslovanja, torej zmanjšanje zavarovanj. Je pa tudi res, da dejansko ni večje firme v Sloveniji, ki ne bi bila zavarovana pri nas. To lahko z gotovostjo trdim. Seveda pa je Slovenija razvit in zelo konkurenčen trg.

Kakšen tržni delež torej imate zdaj v Sloveniji? Kje je meja padanja, boste zdrsnili na 20 odstotkov?

Tržni delež na slovenskem trgu je 37,4-odstoten, od tega pri prodaji življenjskih zavarovanj 40,5- in pri premoženjskih 36,4-odstoten, premije pri zdravstveni zavarovalnici pa so nam kar zrasle.

In meja?

Meja tržnega deleža, za katero si prizadevamo, je okoli 35 odstotkov.

In kako poteka Triglavovo dezinvestiranje v Abanki?

Želimo se ukvarjati s poslom, ki ga obvladamo, to pa je zavarovalništvo. Zgodovinsko pogojeno imamo kar precejšnje deleže v dveh bankah, manjšega v NLB in največjega v Abanki. V zvezi z Abanko potekajo najrazličnejši pogovori. Zelo malo je verjetno, da bi se Abanka prodala, kar pomeni, da se bomo morali lotiti tudi drugih scenarijev. Proces same prodaje še ni končan, končuje se v septembru.

Kaj pa velike zavarovalnice, še obiskujejo Triglav, recimo od Allianza naprej?

Ne.

Se mar nihče več ne zanima za Triglav?

Interes je in se je zelo povečal, ko smo izrazili željo, da bi povečali kapital na eni od drugih borz, torej zunaj Slovenije.

Poimenovanje stadiona v Stožicah, kjer sodeluje tudi Triglav, je razburkalo tako zainteresirano kot siceršnjo javnost.

Moram priznati, da je to zelo dober projekt, Stožice so dejansko znane po vsem Balkanu, zato bi nam sprejetje naše ponudbe veliko pomenilo. Po našem predlogu bi se Stožice imenovale Arena Triglav.

Koliko bi pa morali za to plačati?

Ponujena cena od Zavoda Tivoli je 500.000 evrov na leto.

In kakšen plus bi na koncu imel Triglav?

Tega ne smem povedati.

Nekajkrat večji od tega, kar bi vsako leto plačali?

Da.