Tiskane izdaje
Ljubljana – Lastniki Mercatorja, ki so sodelovali v lanskem neuspelem poskusu prodaje te družbe, se dogovarjajo za nov krog. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, je osnutek nove konzorcijske pogodbe že nared in dan v presojo lastnikom. Postopki naj bi bili enaki, morda nekoliko pospešeni.
Krog prodajalcev ostaja enak in zgodovina se utegne ponoviti. Zato spomnimo: junija 2011 so delničarji Mercatorja (Abanka, Banka Celje, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria-Bank, NFD 1 Delniški investicijski sklad, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska) podpisali sporazum o skupni prodaji 50,03 odstotka delnic družbe Mercator. Najboljši ponudnik na razpisu je bil hrvaški Agrokor, ki je bil v navezi z mednarodnimi finančnimi institucijami za delnico Mercatorja pripravljen plačati 221 evrov. Po burnih dogodkih s politično konotacijo so ekskluzivna pogajanja z Agrokorjem propadla.
Največja lastnica Mercatorja, Skupina Pivovarna Laško, je že marca letos, ko je koncern formalno ugasnil, napovedala, da bo začela nov postopek prodaje, sama ali skupaj z drugimi. Vse torej ostaja isto, le okoliščine so se spremenile: cena Mercatorjevih delnic je padla, finančna kriza je še globlja, prodajalce pa nemara nepotrebno premoženje še bolj žuli. Investitorjev v Slovenijo ni na pretek.
Kot smo neuradno izvedeli, postopke spet koordinira NLB, prodaja pa naj bi tekla enako kot lani: sestavili bodo večinski paket delnic in ga ponudili izbranim investitorjem.
Ključno vprašanje: cena delnic
Uradnih informacij o sporazumu in nadaljnjih korakih prodajalci niso bili pripravljenih deliti z mediji. Iz virov blizu lastnikom pa smo izvedeli, da bo ožji seznam investitorjev, med katerimi bodo novačili prodajalci, najbrž enak lanskemu; na njem bodo vsi tisti, ki so v preteklosti že izkazali interes za nakup delnic Mercatorja. Vprašanje je, ali bodo po podpisu pogodbe prodajalci izbrali istega finančnega svetovalca (banko ING), saj je bilo nekaj kritik zaradi neuspeha uperjenih tudi vanj. Prodajalci morajo pogodbo še podpisati, potem bo vsaj približno znan tudi časovni načrt novega kroga prodaje.
Ključno vprašanje, okoli katerega bi se to pot lahko zapletlo, je cena delnic. Ko so lani lastniki Mercatorja sklenili konzorcijsko pogodbo o skupni prodaji na mednarodnem javnem razpisu, je bila delnica Mercatorja na borzi vredna med 170 in 180 evri. Na približno enako raven se je povzpela v prvi fazi pogajanj s ponudniki, nato pa je, hkrati z zmanjševanjem verjetnosti za izvedbo prodaje, tudi cena delnice padala. V zaostrenih finančnih okoliščinah je vztrajno padala; danes je trgovanje končala pri 117,10 evra.
Lani ko je Agrokor za delnico ponudil 221 evro je v ceno torej vključil razmeroma razkošno prevzemno premijo. Za del javnosti, ki Mercatorja ne bi prodal iz načelnih razlogov, je bila še ta cena prenizka (ob dvomih o plačilu), medtem ko so bili prodajalci s ponujeno ceno bolj ali manj zadovoljni. Zatikalo se je pri pogajanjih o drugih pogodbenih določilih.
Letos je nemogoče pričakovati, da bi kdor koli ponovil takšno ceno. Prav tako ni nobenih zagotovil, da se bo Agrokor spet vključil v igro, dobro poučeni pa so prepričani, da Ivica Todorić še ni opustil upanja na Mercator. Ugiba se tudi o tem, koliko bi Todorić utegnil ponuditi; kaj dosti več od tržne cene menda ne. Upoštevati je namreč treba tudi slabši imidž ciljne družbe, ki da je v likvidnostnih in poslovnih težavah.
