Merkur za sproti že iz rdečih številk

Ljubljana – Gospodarska kriza se je pregrizla do konca proizvodne verige, povsod po Evropi zaznavajo pešanje trgovine na drobno. Njen tehnični del dodatno duši polom gradbeništva, slišati je o zamujanju s plačili in kopičenju težav predvsem pri posameznih trgovskih podjetjih. Kako v teh okoliščinah kaže nakelskemu Merkurju?

Pred dvema letoma se je v Naklem začela »velika žehta«, ki je odnesla Bineta Kordeža in nato skozi mučne in dolgotrajne insolvenčne postopke privedla podjetje do točke, ko mu je bilo dano začeti iz nič. Jutri bo natanko leto dni, odkar je sodišče potrdilo pravnomočnost Merkurjeve prisilne poravnave. In tudi od tam naprej je bila pot enako spolzka in zavita, redkokateri zunanji komentar je vzbujal optimizem. Večina opazovalcev je menila, da bo Merkur prej ali slej vendarle – padel. Bodisi zaradi resnično neprijaznih tržnih razmer, agresivne konkurence ali vodenja podjetja, zlasti pa zaradi preprostega dejstva, da tekoče poslovanje ne more pokriti velikanskih bremen iz preteklosti.

Konec leta tekoče pozitivni

Blaž Pesjak, predsednik uprave Merkurja, pojasnjuje: »Merkur letos že posluje tekoče pozitivno in to je zdaj najpomembnejše. Ima pozitiven EBIT in pozitiven denarni tok. To pomeni, da lahko vse svoje tekoče obveznosti za nabavo, vse svoje stroške, poravna sam, brez zunanje podpore. Smo v položaju, ki nam vliva tržno moč. Postali smo tudi zelo dober plačnik.«

Sogovornik lista po osnutku polletne neodvisne revizije svetovalne hiše Roland Berger, ki je za banke analizirala Merkurjevo lansko poslovanje in letošnje šestmesečne rezultate ter jih primerjala s finančnimi zavezami do sindikata bank. Lani je Merkur sicer dosegel manjše prihodke od načrtovanih, a je z manjšim zaostankom pri bruto marži in večjim znižanjem stroškov nadomestil razliko in leto končal z boljšim izidom iz poslovanja, kot je bil načrtovan. V letošnji prvi polovici leta sta bila januar in še posebno februar slaba, marec je bil prodajno uspešen, sledil je načrtu, v naslednjih mesecih pa je prodaja nihala blizu načrtovane. Kumulativno načrta še niso dosegli, konec leta pa bodo, verjame Pesjak, končali s pozitivnim rezultatom iz poslovanja.

»Ne glede na to, da trg pada, smo v Merkurju letos prodali za petino več kot lani. To pomeni, da smo pridobili tržni delež. Če smo kljub zaprtju šestih prodajaln rasli na padajočem trgu, so drugi zgubljali. To dokazuje, da delamo prav. Izboljšali smo procese, asortiman, kakovost naše storitve, ljudje so motivirani,« pravi Pesjak.

Dobri plačniki

Purgatorij prisilne poravnave je zaslužen, da je Merkur iz nediscipliniranega zamudnika postal najboljši plačnik. Najprej so morali v prisilni poravnavi plačevati z avansi, potem so sčasoma pri dobaviteljih dosegli povprečno 40-dnevni plačilni rok, medtem ko konkurenca plačuje na 100 dni in več. Pesjak: »V Merkurju zelo pazimo na likvidnost in strogo načrtujemo prilive in odlive. Disciplina se je prenesla tudi na najnižje organizacijske enote. V resnici imamo zaradi tega težave: naši dobavitelji z nami kompenzirajo manj, ker vedo, da plačamo z gotovino, več pa kompenzirajo z našo konkurenco. Ko smo bili v težavah, so mnogi vzpostavili veleprodajne kanale direktno do kupcev in konkurentov. Zdaj, ko likvidnost povsod v gospodarstvu peša, pa bi prodajali po nekom, ki je bolj zanesljiv plačnik. Tega se ne gremo, saj ne moremo prevzemati plačilnega tveganja in financirati razlike do poplačila.«

Če družba tekoče posluje pozitivno, je to po sogovornikovem mnenju dokaz, da jo je smiselno ohraniti pri življenju (saj bi vsak drug scenarij prinesel deležnikom več škode). Tako kot je predvidel načrt finančnega prestrukturiranja: družba poplačuje upnikom po skoraj 20 milijonov evrov letnih obveznosti iz prisilne poravnave, pri čemer gresta prva in druga tranša delno iz poslovanja in iz podaljševanja plačilnih rokov, preostale tri pa z bančnimi krediti, za katere so se banke v postopku prisilne poravnave že zavezale.

Merkurjeva težava je njegova kapitalska (ne)ustreznost, ki je povezana s prenosom kreditov za menedžerski odkup z Merfina na matično družbo. Krediti so reprogramirani za 5 let z nizko obrestno mero, tako da podjetja do leta 2016 ne bodo pretirano obremenjevali. Na dolgi rok pa bi izničili njegovo konkurenčno sposobnost. »Tak račun se v resnici ne izide. Zato smo se maja začeli pogovarjati z bankami za aranžma, ki bo kapitalsko okrepil družbo in znižal raven njene zadolženosti.«

Dokapitalizacija s konverzijo terjatev

Vodstvo Merkurja se s sindikatom 11 bank, ki so sodelovale v prvi dokapitalizaciji, tako dogovarja o novi zamenjavi terjatev v kapitalske deleže. S tem bi banke poskrbele, da se družba poslovno lahko normalno razvija, in hkrati delno regulirale tiste posle, ki jih je izredna revizija opredelila za sporne (ker izvirajo iz menedžerskega odkupa). Po predlogu gre za 90-milijonski debt-to-equity-swap, za konverzijo terjatev po enakih pogojih kot lani.

Po junijski predstavitvi tega projekta se je vodstvo Merkurja večkrat sestalo z bankami. Prejšnji teden so banke že izbrale med tremi scenariji, konec avgusta bodo določili končne posamične »prispevke«, septembra pa pripravili dokumentacijo in postopke. Pesjak: »Kljub težavam v bančnem sektorju verjamem, da se nam bo uspelo dogovoriti. Vsaj eno veliko zgodbo v Sloveniji je treba privesti do konca. Ne nazadnje sta tudi revizija poslovanja in NPU ugotovila, da je bil Merkur oškodovan. Če bi vsaj del spornih poslov ustrezno regulirali, bi bila finančna sanacija družbe končana. Orodja za to obstajajo,« pojasnjuje Pesjak in opozarja, da bi propad Merkurja za seboj potegnil preveč drugih podjetij.

Hčerinski družbi naprodaj

Poslovna sanacija Merkurja se končuje, optimizacija mreže prodaje na drobno je skoraj zaključena, do konca leta bo po pričakovanjih poslovanje trgovskih centrov pozitivno. Druga faza sanacije bo vstop strateškega partnerja v Merkur, saj bodo sedanji lastniki prej ali slej predali štafeto. A pred tem se mora poleg dokapitalizacije zgoditi še prodaja hčerinskih družb. Po Pesjakovih besedah prodaji Big Banga in Mersteela že potekata. Trenutno so v fazi podpisovanja pogodb o varovanju informacij. Za obe družbi so podpisali po tri tovrstne dokumente. In če bo izkazan interes, se septembra lahko začnejo skrbni pregledi. Glede tega Pesjak sicer ni prav optimističen, saj meni, da Slovenija ni v fokusu tujih investitorjev, ampak je celo med najmanj perspektivnimi regijami. Lahko se zgodi, da resnega snubca sploh ne bo, ne za eno, ne za drugo hčer.

In kakšen je pri tem sploh motiv Merkurja? »Pri Big Bangu upamo na kupnino, ki bo pripomogla k razdolžitvi Merkurja. Pri Mersteelu kupnine sicer najbrž ne bo, upamo pa, da bo kdo prevzel posel in kredite. S tem bo Merkur postal vodilni ponudnik izdelkov in storitev s področja kategorij »naredi sam«, aparati in sezona – brez hčera, ki ne sodijo v to dejavnost. Transparenten bo bolj zanimiv za strateškega partnerja.«