Mikavni milijoni za razgradnjo jedrske elektrarne

Krško – Sklad od levo usmerjene bivše direktorice Ksenje Žnideršič Planinc terja 1,6 milijona evrov, kazenski postopek zaradi oškodovanja sklada za devet milijonov evrov naj bi se začel do konca leta, kriminalisti pa proučujejo nečednosti med direktorovanjem člana desnice Janka Straška.

Danes bi pred sodnico krškega okrožnega sodišča Pavlino Čepin morala stopiti nekdanja prva dama sklada za razgradnjo Jedrske elektrarne Krško Ksenja Žnideršič Planinc. Sedanje vodstvo sklada namreč nekdanjo v. d. direktorico, ki je 150 milijoni evrov upravljala med septembrom 2010 in marcem 2011, toži za znesek v višini 1,6 milijona evrov. Toda obravnava je bila, tako kot že pred počitnicami, spet odpovedana v zadnjem trenutku.

S sklada za razgradnjo odgovora na vprašanje, zakaj je bila obravnava na novo preklicana, do konca redakcije nismo prejeli. Tretji poskus začetka civilne obravnave proti Žnideršič Planinčevi je napovedan za oktober. Kmalu nato se bo zaradi nepravilnosti v vodenju sklada – verjetno ravno tako zoper bivšo direktorico – na krškem okrožnem sodišču začel tudi kazenski postopek. Nacionalni preiskovalni urad je namreč julija letos proti dvema osebama, ki sta sklad domnevno oškodovali za devet milijonov evrov, na krško okrožno državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo. Kazenski zakonik za uradne osebe, ki izrabijo svoj položaj z namenom načrtno pridobiti veliko protipravna premoženjsko korist, sicer predvideva kazen z zaporom od enega do osmih let.

»Gre za obsežno gradivo,« je dejal vodja okrožnega državnega tožilstva v Krškem Robert Renier: »Predvidevamo, da bo zadeva poslana na sodišče vsaj do konca tega leta.«

Ob odmevnih policijskih preiskavah pred letom dni sta bila javno kot največja greha Ksenje Žnideršič Planinc izpostavljena sporna nakupa delnic Dela Prodaje (tri milijone evrov) in obveznic Državne založbe Slovenije (šest milijonov evrov). Direktorica naj bi s tem pomagala krepiti imperij Bojana Petana (oba so povezovali s stranko Zares), sklad pa oškodovala za vsaj 1,5 milijona evrov. Poročilo nadzornikov sklada za leto 2011 odkriva še številne dodatne tvegane naložbe, kot je, recimo, vlaganje v tri vzajemne, predvsem delniške sklade, in v skoraj nelikvidne bančne obveznice. Delnice Dela Prodaje so bile medtem z minimalnim dobičkom že prodane, osem odstotkov obveznice DZS pa je za približno 500.000 evrov odkupil izdajatelj le-teh (preostanek naj bi odkupil v štirih letih).

Zaradi odprodaje slabih naložb iz preteklosti se je vrednost finančnega portfelja sklada leta 2011 znižala za 2,2 odstotka in je znašala le 148 milijonov evrov. Do lani je sicer sklad, ki ga jedrska elektrarna polni od leta 1996, negativno posloval le leta 2008, ko je tržna donosnost znašala negativnega 11,83 odstotka. Rekordno rdeče leto je delno mogoče upravičiti s prihodom gospodarske krize. Toda občutno je bila za rdeče številka kriva tudi rizična naložbena politika sklada v času direktorja Janka Straška iz vrst SDS.

Revizija računskega sodišča, ki je proučilo poslovanje sklada med začetkom 2006 in koncem 2009, je razkrila številne pomanjkljivosti (v sklad se steka premalo denarja, da bi ta pokril vse stroške razgradnje) in nepravilnosti. Zadnje preiskujejo tudi kriminalisti novomeške policijske uprave, razlaga Robert Perc: »Preiskava še ni končana, zato za zdaj lahko povemo le, da se v predkazenskem postopku ukvarjamo s sumi uradnih kaznivih dejanj.«