Ljubljana – Na obisku v Sloveniji je iraška gospodarska delegacija, v kateri so predstavniki enajstih podjetij, predvsem trgovskih, ki se zanimajo za nakup našega blaga. Prišla je na povabilo GZS, ki je za danes pripravila slovensko-iraški poslovni forum. Udeležilo se ga bo približno 50 slovenskih podjetij.
Kar zadeva naša podjetja, so se prijavile družbe iz skoraj vseh dejavnosti, saj banke v Iraku normalno poslujejo, iraški kupci pa so solidni plačniki. Največ možnosti za posle z Iračani ima industrija gradbenega materiala, živilska industrija, IT- sektor, podjetja s področja inženiringa in energetike, proizvajalci kmetijske mehanizacije in gospodinjskih aparatov; največje deleže v iraškem uvozu imajo hrana, zdravila in blago za široko porabo, v izvozu pa seveda nafta, in sicer kar 84-odstotnega .
Z iraške strani obisk njihovih poslovnežev pri nas organizira Iraški center za razvoj (sedež ima v Bagdadu), ki bo ob tej priložnosti z GZS podpisal sporazum o sodelovanju.
Sicer pa je GZS, kot pravi direktor centra za mednarodno poslovanje pri zbornici Aleš Cantarutti, takšen sporazum že podpisala tudi z gospodarsko zbornico Kurdistana, in sicer ob obisku naše gospodarske delegacije v Kurdistanu decembra lani. Tam zadnje čase zelo veliko gradijo, zato bi bilo smotrno, da bi se naša podjetja organizirala za skupen nastop na tamkajšnjem trgu, zlasti proizvajalci gradbenega materiala in podjetja s področja inženiringa, je prepričan Cantarutti.
V Irak za zdaj še zelo malo izvozimo, saj smo lani tja prodali za borih 3,6 milijona evrov, to pa je enkrat več kot leto prej. Gospodarski stiki se zdaj krepijo, saj bo jeseni (predvidoma septembra) prišla na obisk tudi gospodarska delegacija iz Babilona, v kateri bo 13 podjetij.
Velika ovira za obiske iraških gospodarskih delegacij pri nas je vizumska ureditev . Ker v Iraku nimamo veleposlaništva, Iračani pridobivajo vizume za obisk v Sloveniji na italijanskem veleposlaništvu, nanje morajo zelo dolgo čakati, vrh tega pa jim jih italijansko veleposlaništvo izda le pod pogojem, da potujejo z njihovim letalskim prevoznikom in pristanejo na enem od italijanskih letališč.
Kupna moč povprečnega Iračana se je lani nekoliko povečala, a je glede na to, da je Irak vendarle z nafto bogata država, še zelo majhna (3900 dolarjev na prebivalca). A gospodarska rast je bila lani kar 9,9-odstotna in iraški trg, na katerem se pre skrbuje 31 milijonov potrošnikov, je zanimiv za mnoga tuja podjetja. Največji delež v iraškem uvozu imajo turška, in sicer kar četrtinski.