Ljubljana - Poslovanje javnega podjetja Infra je bilo v letih od 2006 do 2008 po oceni računskega sodišča v neskladju s predpisi in usmeritvami, zato je podjetju izreklo negativno mnenje.
Infra je med drugim v svojem imenu in za svoj račun prodala premoženje, katerega lastnik je bila država. Neučinkovito je bilo tudi okoljsko ministrstvo.
Prodaja državnega premoženja je bila namreč v nasprotju z zakonom o javnih financah, je računsko sodišče ugotovilo v reviziji izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save v letih od 2006 do 2008 pri ministrstvu za okolje in v Infri, poroča STA.
Infra je v več primerih ravnala tudi v nasprotju z določili zakona, ki ureja javna naročila, kršila pa je tudi določila zakona o vodah oz. uredbo o vodnih povračilih, saj ni vložila napovedi za odmero vodnega povračila za rabo naplavin. Ravno tako je Infra pomanjkljivo izkazovala računovodske izkaze, vendar je to ob sprejemu letnega poročila za leto 2010 odpravila.
Infra je v obdobju 2006-2008 tudi zamujala s pripravo poslovnih načrtov, ti pa niso bili usklajeni s programi vodnega sklada. Infrastrukturnih ureditev ni izvajala skladno z načrtovanimi časovnimi roki in v obsegu zagotovljenih finančnih sredstev, v nekaterih primerih pa je za dosego enakih učinkov porabila več denarnih sredstev.
Infra do konca leta 2008 ni zaključila infrastrukturnih ureditev za hidroelektrarno Boštanj, katere zaključek gradnje je bil načrtovan za september 2005, do takrat pa tudi izvedene ureditve za hidroelektrarno Blanca niso omogočale načrtovanega zaključka del v maju 2009.
Pri zagotavljanju nadomestnih gradenj je podjetje odstopilo od sklenjene kupoprodajne pogodbe in po novi cenitvi pristalo na skoraj 50 odstotkov višji strošek za nadomestno gradnjo. Za doseganje poslovnih učinkov v nekaterih kategorijah so bila sredstva neupravičeno visoko obračunana in izplačana.
Okoljsko ministrstvo ni poskrbelo za spodnjo Savo
Po oceni računskega sodišča ministrstvo za okolje in prostor ni zagotovilo pogojev za učinkovito izvajanje gospodarske javne službe urejanja spodnje Save, saj za izvedbo ureditev vodne, državne in lokalne infrastrukture ni zagotovilo enotne sistemske ureditve, ni načrtovalo aktivnosti v skladu z načrtovanjem v Infri, pa tudi ni zagotovilo pravilnega financiranja naložb.
S financiranjem gradnje novih infrastrukturnih objektov in prestavitvijo obstoječih zaradi gradnje energetske infrastrukture se po mnenju računskega sodišča po nepotrebnem obremenjuje državni proračun, obenem pa vzpostavlja tveganje, da se dodeljuje nedovoljena državna pomoč proizvajalcu električne energije, ki izvaja tržno dejavnost.
Infri je za izvedbo infrastrukturnih ureditev omogočeno najemanje bančnih posojil, za katera daje poroštvo država, čeprav najemojemalec za poplačilo glavnice in obresti pridobiva vsa sredstva le iz državnega proračuna.
Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih neučinkovitosti od ministrstva zahtevalo izvedbo popravljalnega ukrepa, in sicer pripravo načrta aktivnosti za spremembe zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in sprememb uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanje voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save.
Od Infre računsko sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila, ker so bile že med revizijskim postopkom odpravljene razkrite nepravilnosti oz. sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi glede evidentiranja gradnje vodne, državne in lokalne infrastrukture kot poslovanja za tuj račun.