Tiskane izdaje
Ljubljana – Predstavniki zaposlenih v družbi Delo Revije so na predsednika Nove Kreditne banke Maribor Matjaža Kovačiča naslovili javni poziv k odgovornemu ravnanju do zaposlenih in honorarnih sodelavcev. V pozivu, ki je nastal po današnjem zboru delavcev, od lastnika blagovnih znamk Jana, Lady, Stop, Obrazi in še 15 drugih edicij med drugim zahtevajo plačilo zaostalih plač in honorarjev ter ohranitev delovnih mest ob sklenitvi najemne pogodbe.
Jutri bo predvidoma znan najemnik omenjenih blagovnih znamk, po neuradnih informacijah konkurenčno podjetje Adria Media. »Hočemo, da banka izbere najboljšega najemnika med ponudniki. Izvedeli smo, da tisti, ki so favorizirani, ne nameravajo zaposliti večine sedanjega kadra, čeprav se je NKBM javno zavezala, da bo poskušala ohraniti čim več delovnih mest in zagotoviti nemoteno izhajanje revij,« je po zboru delavcev povedala sindikalna predstavnica zaposlenih v Delo Revijah Alma Sedlar.
Zaposleni pri tem tudi zahtevajo, naj se najem izpelje dosledno po prevzemni zakonodaji, »da novinarjev ne bi čakala sončna uprava ali zavod za zaposlovanje, kot menda grozi«, razlaga Sedlarjeva.
NKBM: Uresničujemo svoj ekonomski interes
V NKBM spet poudarjajo, da v postopkih, ki potekajo, le uresničujejo svoj ekonomski interes, s katerim želijo dobiti povrnjena posojena sredstva. »Ker Skupina NKBM ni lastnica podjetja Delo Revije, temveč blagovnih znamk, nima možnosti posegati v poslovodska vprašanja družbe,« pa na kratko odgovarjajo na zahteve zaposlenih. Skrivnostni ostajajo tudi glede datuma izpeljave posla in domnevno favoriziranega ponudnika. »Ker poslovna odločitev še ni bila sprejeta zaradi cenovne občutljivosti nadaljnjih poslovnih korakov, v Skupini NKBM do konca postopkov teh nočemo podrobneje komentirati,« so na naša vprašanja odgovorili v banki.
Sveta delavcev pa se niti danes – že tretjič zapored – ni udeležil še vedno formalni lastnik Matej Raščan. Zakoniti zastopnik Dela Revij ni odgovoril niti na vrsto naših vprašanj o usodi zamujenih plačil, izdajateljskih pravic in vzrokih za pretrgano komunikacijo z zaposlenimi.
V razumljivo klavrnem vzdušju s prebliski sarkazma na račun »odgovornih« lastnikov pa se je porodilo tudi nekaj »revolucionarnejših« nadgradenj že videnih pisnih izjav in pozivov. Tako je bil zaradi pomislekov glede morebitnega prevladujočega položaja na trgu – če bi edicije Dela Revij najela konkurenčna Adria Media – omenjen predlog uvedbe postopka pri varuhu konkurence. Omenjena je bila tudi možnost, da bi zaposleni ustanovili svoje podjetje, ki bi konkuriralo za najem precejšnjega dela slovenskega revijalnega tiska. Čeprav nekatere že pripravljene edicije zaradi Raščanovih dolgov niso prišle do prodajnih polic, novinarji kljub temu še vedno ustvarjajo nove vsebine.
