Tiskane izdaje
Maribor - Upniki finančne družbe Zvon Ena Holding so v postopku stečaja skupaj prijavili 1,002 milijarde evrov terjatev. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik jih je priznala za 876,3 milijona evrov, prereka jih za 22,7 milijona evrov. Osnovni seznam preizkušenih terjatev je objavljen na spletni strani agencije za javno pravne evidence in storitve Ajpes. Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvona Ena Holding razglasilo 27. februarja. Tako je ugodilo zahtevi NLB, ki je kot največja upnica ugovarjala vodenju prisilne poravnave, ker je presodila, da se ne more zaključiti uspešno.
Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov.
Veliko terjatev so prijavile banke, največ Nova Ljubljanska banka, za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih ji je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice.
Druga največja slovenska banka, Nova KBM, je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev. Upraviteljica jih je priznala za okoli 43 milijonov evrov.
V Zvonu Ena je precej izpostavljena tudi tretja največja slovenska banka, Abanka Vipa, ki tako kot NKBM potrebuje dokapitalizacijo.
Finančna družba Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavila za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse. Telekomunikacijska družba T-2 je prijavila za dobrih 40 milijonov evrov terjatev, Breznikova je priznala vse.
Holdingov Zvon Ena in Zvon Dva se je oprijelo ime »cerkvena holdinga« zaradi neposredne lastniške povezave z mariborsko nadškofijo. Večinska lastnica Zvona Ena Holding je bila s 53,45-odstotnim deležem družba za proizvodnjo, trgovino, finance in storitve Gospodarstvo Rast. Njena obvladujoča družba s 100-odstotnim lastniškim deležem je bila Nadškofija Maribor. Stečaj Gospodarstva rast je mariborsko sodišče napovedalo novembra lani.
Finančne težave in nazadnje stečaj Zvona Ena Holding so nakopale resne skrbi tudi več podjetjem, v katerih je imel holding lastniške deleže — v prejšnjem desetletju je načrtno kupoval deleže v slovenski kemijski industriji. Potem ko je Zvon Ena Holding postopno kupil 89,04 odstotkov znane kemijske tovarne Belinka in hkrati s petinskim deležem postal največji lastnik v domžalski kemijski tovarni Helios, je leta 2007 dosegel še pripojitev Belinke k Heliosu. Tako je Zvon Ena Holding, ki je zdaj v stečaju, pred skoraj šestimi leti v družbi Helios postal lastnik 38,3-odstotnega deleža.
Delež holdinga v Heliosu se je pozneje zmanjšal zaradi njegove zadolženosti pri bankah. Heliosova uprava v poročilu za leto 2011 o gibanjih lastništva v povezavi z bankami upnicami poroča: »Od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 so se deleži največjih lastnikov v družbi nekoliko spremenili. Delež Zvona Ena Holding je z 38,3 odstotka konec leta 2010 upadel na 32,7 odstotka v prid povečanja deleža Nove KBM. Deleža v lastništvu družbe nima več Abanka, ki je v letu 2011 svoj 3,26-odstotni delež na javni dražbi prodala družbi SortobenBürobedarf, GmBH.«
Helios išče rešitve za Belinka Perkemijo
Helios je včeraj objavil pojasnilo o svojih načrtih z Belinkino družbo Belinka Perkemija in pojasnil, da se o njeni prihodnosti dogovarja z belgijsko družbo Solvay, ki ima v Perkemiji 20-odstotni lastniški delež. Tako se je Helios, ki ima v Perkemiji 80-odstotni delež, odzval na navedbe časopisa Dnevnik, ki piše, da namerava predsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec likvidirati Belinko Perkemijo, še preden bodo Heliosovi delničarji lastniki na skupščini konec meseca močno znižali pooblastila uprave. Pri tem se časopis sklicuje tudi na stečajno upraviteljico Zvona Ena Holding Mojco Breznik in navaja njeno izjavo, da je seznanjena z namero o začetku likvidacije.
Po pojasnilih predsednika Heliosove uprave Uroša Slavinca Helios in Solvay – ki imata po statutu družbe Belinka Perkemija v njej vsak 50 odstotkov upravljalskih pravic – od leta 2008 skupaj preučujeta možnosti razvoja Belinke Perkemije v prihodnosti.
»Tekoči rezultati poslovanja so negativni že od začetka leta 2011 in zato so se razgovori s Solvayem glede prihodnosti Belinke Perkemije v zadnjem obdobju intenzivirali. V obravnavi so bile in so različne možnosti, tudi prevzem lastniškega deleža Heliosa v Belinki Perkemiji s strani Solvaya in nadaljevanje dejavnosti pod okriljem velike multinacionalke ali nadaljevanje poslovanja družbe, ob obveznem znižanju stroškov in prestrukturiranju prodaje. V kolikor ne bomo uspeli realizirati teh scenarijev, so možne tudi druge rešitve. Vendar pa glede sprejetja kakršnihkoli rešitev v mesecu juliju 2012 nismo načrtovali skupščine Belinke Perkemije,« je včeraj sporočila Heliosova uprava.
Ugibanja o Heliosovih načrtih z Belinko Perkemija so se sicer pojavila že leta 2007 po pripojitvi Belinke, saj so bili njeni nosilni proizvodni izdelki vseskozi vodikov peroksid, natrijev perborat in peroksiocetna kislina, kar je odstopalo od Heliosove pretežne proizvodnje premazov in smol — družbi so povezovali predvsem lesni premazi. Belinka Perkemija je še vedno ena večjih proizvajalk peroksidnih spojin v Srednji Evropi.
Helios se pripravlja na skupščino
Scenariji o prihodnosti Belinka Perkemije zanimajo tudi male delničarje Heliosa, ki obvladujejo slabih 10 odstotkov kapitala družbe. Še najbolj jih čudi napoved Heliosove uprave, da se z družbo Solvay pogovarjajo o odkupu večinskega deleža perkemije.
»Nenavadno je, da 20-odstotni lastnik odkupi preostalih 80-odstotkov družbe. Prej bi bilo lahko obratno. Upravo Heliosa bomo zato vprašali, kakšni so njeni načrti z Belinka Perkemijo in zakaj delničarji o tem nismo bili enakomerno obveščeni,« je včeraj napovedal predstavnik društva MDS Gregor Tekavec.
Prva priložnost za pojasnila delničarjem bo dobila uprava prihodnji petek, ko se bodo na skupščini sestali delničarji družbe. Na skupščini pa lahko pričakujemo tudi spopad lastnikov za mesta v NS družbe, saj bo ena od pomembnejših točk odločanje o novih nadzornikih Heliosa.
Po predlogu nominacijskega odbora aktualnega NS bi nad upravo Heliosa tudi poslej bedel osemčlanski NS, čemur pa nasprotuje stečajna upraviteljica Zvon Ena Holdinga. Po njenem mnenju potrebuje Helios večji in učinkovitejši nadzor nad upravljanje družbe in poslovanjem, zato je na dnevni red uvrstila tudi predlog o spremembi statuta, s katero bi sedanji osemčlanski NS okrnili na šest članov; od tega bi bili štirje predstavniki kapitala in dva predstavnika delavcev.
S to točko bi lahko Breznikova odprla tudi teren za spopad lastnikov za vpliv nad upravljanjem družbe, saj trenutni »format« NS oz. statut Heliosa predvideva več članov. Če bodo delničarji podprli njen predlog za spremembo statuta družbe, lahko najverjetneje pričakujemo nasprotne predloge za imenovanje novih nadzornikov.
»V imenu društva MDS bomo na skupščini vložili svoj predlog za člane NS,« je napovedal Gregor Tekavec. Po trenutnem predlogu bi bilo v NS predlagano pet predstavnikov kapitala (nekdanji vodilni uslužbenec BMW kemik dr. Anton Jurgetz, Evgen Likl iz Zavarovalnice Maribor, Žiga Škerjanec iz Soda, Miha Grilec iz Triglava in Gregor Bajraktarevič iz NLB) ter trije predstavniki delavcev.
Stečajna upraviteljica Zvona Ena Holding želi omejiti tudi pooblastila upravi Uroša Slavinca. Če bodo delničarji podprli njen predlog sprememb statuta, bo morala uprava Heliosa, če nekoliko poenostavimo, pridobiti soglasje NS za vsak nakup in prodajo delnic ali nepremičnin nad vrednostjo 5 milijonov evrov. »Ta ukrep je namenjen temu, da se uprava pri naložbah posvetuje z lastniki,« je včeraj kratko poudarila stečajna upraviteljica Zvon ena Holdinga Mojca Breznik.
Mali delničarji nasprotujejo tudi višini dividend za lani. Po predlogu uprave bi znašala dividenda za lani 3 evre bruto, mali delničarji pa predlagajo približno štirikrat višjo dividendo oziroma 12 evrov bruto na delnico. »Po našem predlogu bi Helios za izplačilo dividend namenil najmanj tretjino bilančnega dobička, ki je znašal 10,17 milijona evrov, medtem ko uprava predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 835.338 evrov bilančnega dobička,« je še poudaril Tekavec.
