Tiskane izdaje
Pred podpisom sporazuma
Da osvojiš Japonce, potrebuješ veliko več časa kot za nekatere druge trge. Redki Slovenci, ki jim je uspelo, so poslovni odnos gradili več let. Možnosti imajo predvsem podjetja, ki se specializirajo na tehnološko visoko razvite nišne izdelke. Nekaj jih je na Japonskem že prisotnih, denimo Cosylab, Xlab, Robotina in podjetje Inea.
Zadnje že dobrih dvajset let sodeluje z japonsko korporacijo Mitsubishi Electric, ki je s 40 milijoni dolarjev prihodka na leto in 120.000 zaposlenimi na svojem področju tretje največje na svetu. Po mnenju direktorja razvoja v podjetju Inea Zorana Marinška jim je zanimanje Japoncev uspelo vzbuditi zaradi visokotehnološkega produkta in ustreznega nišnega znanja, pomagalo pa je tudi sodelovanje podjetja s fakulteto za elektrotehniko in Institutom Jožef Stefan. Sodelovanje je z leti spodbudilo idejo o vzpostavitvi tehnološkega razvojnega centra, ki bi sodelovanje povezalo z novimi energetskimi tehnologijami.
Poleg podjetja Inea pri tem projektu sodelujejo še Robotina, Kiv Vransko, Korona, Smartcom in Xlab, ki jih povezuje Združenje za inženiring (ZING) pri gospodarski zbornici. Slovenija Japonski v okviru tega projekta ponuja poglobljena znanja in tehnologije s področja pametnih omrežij, pasivnih hiš, uplinjanja biomase iz lesa, s področja vodikove tehnologije, litijevih baterij in fotovoltaike.
Državi zdaj preučujeta možnosti, da bi to sodelovanje poglobili s posebnim sporazumom med tehnološkima agencijama obeh držav, japonsko NEDA in slovensko TIA. Gre za model javno-zasebnega partnerstva in financiranja, kjer bi obe državi podprli skupne projekte na obeh straneh, zaradi razvojnega potenciala nizkoogljične družbe pa bi partnerstvo lahko pritegnilo tudi evropska sredstva.
»Na srečanju med NEDO in TIA v začetku junija smo se dogovorili za sklenitev sporazuma o sodelovanju med obema javnima agencijama. Doslej nam je uspelo opredeliti okvirna področja sodelovanja in pričakujemo, da bo sporazum podpisan že oktobra letos, ko naj bi organizirali tudi prvi skupni seminar za podjetja na določenih tehnoloških področjih,« je povedala direktorica TIA Mateja Mešl.
Vsaj za manjša podjetja je skoraj pravilo, da na Japonskem poslujejo prek posrednikov, to so lahko posamezniki ali podjetja, ki delujejo kot vmesniki med proizvodom in japonskim kupcem. Japonska tudi sama ponuja podporo za podjetja, ki pri njih odpirajo svoja predstavništva, prav tako obstajajo posebni evropski programi pomoči za vstop na japonski trg, kot je EU Gateway to Japan, s pomočjo katerega so na japonski trg prišla skoraj vsa slovenska podjetja, ki so se tam tudi obdržala.
Po lanski jedrski nesreči v JE Fukušima je japonski trg za Slovence zanimiv tudi na področju obnovljivih virov energije, jedrske dekontaminacije in varnega shranjevanja jedrskih odpadkov. Zaradi izjemne škode, ki jo je marca lani povzročil cunami, bo prizadeto obdobje prihodnja leta potrebovalo tudi veliko novih gradenj. Drnovškova pravi, da ne gre zanemariti niti nekaterih tradicionalnih proizvodov, kot so prehranski izdelki in vino. Japonska je tudi dežela zelo razvitega oblikovanja, ki ceni in sprejema nove ideje in ponudbe. Hkrati je res, da je treba dosledno upoštevati zahteve po kakovosti, specifične japonske standarde, ki so se razvili tudi zaradi posebnega naravnega okolja, ki je izpostavljeno potresom, tajfunom, cunamijem in močnim vetrovom.
Izvažamo zdravila, uvažamo kri
Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je skupna menjava z Japonsko v prvih štirih mesecih letos znašala 22,7 milijona evrov, od tega 7,9 milijona evrov izvoza in 14,7 milijona evrov uvoza. Lani je slovenski izvoz na Japonsko dosegel 25,4 milijona evrov, uvoz pa je znašal 53 milijonov evrov. Najpomembnejši izdelki, ki jih je Slovenija lani izvozila na japonski trg, so bili zdravila, motorna vozila in športni rekviziti, uvozili pa smo največ človeške in živalske krvi, cepiv in pripravkov za uporabo v terapevtske namene.
Največji delež storitev izvoza, kar 75 odstotkov, predstavljajo potovanja, kar zadeva uvoz, pa prevladujejo transportne storitve.
Posebno poglavje je turizem, saj postaja Slovenija za Japonce ena najpomembnejših evropskih destinacij. Lani je Slovenijo obiskalo 35.292 japonskih turistov. Po številu prihodov so bili Japonci med tujci, ki so najpogosteje obiskali Slovenijo, na 15. mestu, po številu prenočitev pa na 21. V skupnem številu prenočitev tujih turistov pri nas gostje iz Japonske predstavljajo slab odstotek.
Zanimiv je podatek, da kar deset odstotkov Japoncev, ki obiščejo Slovenijo, prenoči v hotelih s petimi zvezdicami (to je najvišji odstotek v primerjavi s turisti iz drugih držav). Največ Japoncev prihaja v Ljubljano, sledijo Bled in drugi gorski kraji, najmanj pa se jih odloči za zdravilišča.
Na Japonskem le za vzorec slovenskih podjetij
Po podatkih Banke Slovenije je bilo konec leta 2010 v Sloveniji 30,2 milijona evrov tujih neposrednih naložb iz Japonske v glavnem v obliki lastniškega kapitala. Konec lanskega leta pa so japonske investicije v Sloveniji znašale 31,3 milijona evrov.
Na Japonskem je bilo konec leta 2010 evidentiranih 2,4 milijona evrov slovenskih neposrednih naložb. Največja slovenska podjetja na japonskem trgu so: Elan Japan, Instrumentation Technologies-MTT Corporation, LPKF Japan in Comnet Global.
Kot primer dobre prakse neposredne tuje investicije v Sloveniji na področju visoke tehnologije pa ministrstvo za gospodarstvo poudarja investicijo podjetja Yaskawa Europe Gmbh, Nemčija v podjetje Yaskawa Risto, d. o. o., iz Ribnice. Gre za enega vodilnih svetovnih proizvajalcev robotov na svetu.
