Tiskane izdaje
Ljubljana − Zaradi zmanjšanja sredstev za diplomatsko-konzularna predstavništva (DKP) v rebalansu proračuna za 5,4 milijona evrov je vlada spomladi sprejela sklep o zmanjšanju slovenske diplomatske mreže z ukinitvijo veleposlaništev v Lizboni, Dublinu, Helsinkih, Stockholmu in v New Yorku.
Po mnenju direktorja direktorata za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Stanislava Raščana je bilo od teh najpomembnejše veleposlaništvo na Švedskem, ki ga bo tudi najtežje nadomestiti z akreditacijo iz drugih DKP v regiji, s pokrivanjem iz Slovenije ali s častnimi konzuli. Lani je izvoz na Švedsko znašal 220 milijonov evrov, dobro pa so bile razvite tudi druge oblike gospodarskega sodelovanja, posebno investicije.
Po oceni MZZ je najpomembnejša povezava DKP z državnimi institucijami in predstavniki gospodarstva v tujini. »Pomembna je promocija slovenskih izdelkov, da so čim bolj znani in cenjeni, potem je tudi lažje doseči preboj za nove izdelke. Ključno je, kako perspektiven je določen trg za slovensko gospodarstvo in kakšne so možnosti za uveljavljanje slovenskih podjetij s podporo slovenske gospodarske diplomacije,« je pojasnil Raščan.
V podjetju Krka, kjer veliko delajo v tujini, menijo, da so DKP v tujini koristna predvsem pri vzdrževanju stikov z lokalnimi oblastmi, kar v Evropi velja predvsem za vzhodne in jugozahodne države. Pri nastopu na tujih trgih je po njihovem mnenju pomembna predvsem vloga posamičnega podjetja, da samo poskrbi za svoj prodor na nov trg in si tam prizadeva ohraniti in razvijati svojo prisotnost.
Iz Evrope v države BRIK
Čedalje večji izziv postajajo rastoči trgi v Aziji, Afriki in Južni Ameriki (v državah BRIK), zato je logična posledica, da se tja seli tudi diplomacija. »Zelo nenavadno je, da imamo v Afriki veleposlaništvo samo v Egiptu, zdaj ga vzpostavljamo še v Južni Afriki. Mislim, da bi jih morali imeti še nekaj v centralni Afriki. Ta celina je za gospodarsko sodelovanje zelo zanimiva zaradi surovin in naravnih bogastev. V Afriki poteka tudi nov razvojni cikel,« je o tem po svojem imenovanju na mesto zunanjega ministra povedal Karl Erjavec.
Slovenija največ, skoraj 100 milijonov evrov, izvozi v Alžirijo, saj ima dolgoročne pogodbe za dobavo plina in izvoz slovenskih izdelkov. Za približno 50 milijonov evrov izvozimo v Kazahstan, Mehiko, Saudsko Arabijo in malo manj v Združene arabske emirate. Potenciali za dobro gospodarsko sodelovanje se poleg Kitajske kažejo še v osrednji Aziji (Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan) ter na Kavkazu (Azerbajdžan). Perspektivne države v Aziji poleg Kitajske so tudi Indonezija, Malezija, Tajska, Vietnam, pri čemer Raščan opozarja, da je pri vstopu na tuji trg poleg potencialov slovenskega izvoza treba pogledati tudi, kakšne so možnosti tujih investicij in prenosa tehnologije. Po njegovem mnenju ima Slovenija v državah severne Afrike, Arabskega polotoka in centralne Azije možnosti za izvoz, v razvitih državah Azije pa obstajajo tudi možnosti za tehnološki razvoj in tuje investicije.
Ekonomski svetovalec na slovenskem konzulatu v Braziliji Ivan Majcen pravi, da je ta država že zdaj najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije v Latinski Ameriki. Lanska blagovna menjava se je povečala za več kot polovico in dosegla rekordno vrednost 151,4 milijona evrov, kar potrjuje precej povečano zanimanje slovenskih podjetij za brazilski trg. Kljub povečanju izvoza (leta 2011 je Slovenija izvozila za 37,1 milijona evrov blaga oziroma 7,2 odstotka več kot leta 2010) pa ostaja trgovinski deficit v blagovni menjavi še naprej stalnica, Brazilija pa upravičeno postaja tudi vse pomembnejši surovinski oziroma nabavni trg za slovenska podjetja. Tudi število okoli 250 slovenskih podjetij, ki poslovno sodelujejo z Brazilijo, se nenehno povečuje. Med njimi je vse več manjših in srednjih podjetij z visokotehnološkimi proizvodi. Menjava na področju storitev je skromnejša in je omejena na logistiko in transport (Luka Koper) ter turizem. V Braziliji deluje več slovenskih podjetij, med njimi Iskra do Brasil, Quantum Int. (Metal Ravne), Gorenje do Brasil, Keter do Brasil, vendar obseg neposrednih investicij med državama ne presega desetih milijonov evrov.
V Aziji je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica Kitajska. Pooblaščeni minister na slovenskem veleposlaništvu v Pekingu Bernard Šrajner je povedal, da je trgovinska menjava lani dosegla skoraj 1,5 milijarde evrov, za nove investicije v tej državi pa so se lani odločili podjetja Iskra Avtoelektrika, Kolektor in Cablex. Slovenska podjetja, ki so v preteklosti investirala na Kitajskem, pa največ delujejo v avtomobilski industriji.
