Pred trgatvijo: Okleščena letina in višje obdavčitve

Vinogradnike skrbi slabši pridelek grozdja.  Precej vina se proda na sivem trgu. Protest vinogradnikov.

Objavljeno
27. avgust 2013 11.36
SLOVENIJA,KOMEN,03.10.2011.TRGATEV NA POSESTVU VINAKRAS SEZANA ZADNJIH GROZDOV SORTE REFOSK ZA VINO TERANTON. NA SLIKI OBIRANJE GROZDJA .FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Gornja Radgona – Slovenski vinogradniki in vinarji letos nimajo razloga za veselje ob bližajoči se trgatvi. Skrbita jih slabši pridelek in negotova prihodnost zaradi napovedanih višjih obdavčitev.

Pridelek grozdja bo zaradi suše in toče, ki jim nista prizanašali, vsaj 30 odstotkov manjši, o kakovosti pa si ob izjemno visokih poletnih temperaturah, ki so zaustavile dozorevanje grozdja in v povprečju za dva tedna premaknile trgatev v septembru, še ne upajo govoriti.

Pri Vinski družbi Slovenije (VDS), ki povezuje glavnino največjih tržnih pridelovalcev, napovedujejo za okrog 28.000 ton pridelka grozdja. Po lanski letini, ko je bilo v kleti pripeljanega približno 30.000 ton grozdja ali kar četrtino manj kot leto prej, bo to sedem odstotkov manj.

Slabša letina napoveduje večjo porabo rednih zalog vina in več trgovanja med družbeniki, meni Dušan Brejc, direktor vinske družbe. Možna bo manjša ponudba posameznih sort, pravi. Sicer pa s kakovostjo vin letošnjega letnika po njegovem ni pričakovati težav, saj imajo v kleteh ustrezno tehnologijo in dovolj znanja.

Padajoči delež evidentiranega trga

Za slovenski vinski trg je značilen precejšen delež prodaje mimo uradnih evidenc. Tako se je po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) evidentirani trg vina v preteklih treh letih zmanjšal s 27,5 milijona litrov na lanskih 23,5 milijona litrov.

Ker podatke na AKTRP pošiljajo le večji pridelovalci in prejemniki podpor za promocijo – torej tržni pridelovalci – to pomeni, da je razlika do 80 milijonov litrov pridelanega vina v običajni letini (lani je bilo pridelanega 64 milijonov litrov) 40 milijonov litrov večja od prodaje vseh tržnih pridelovalcev v Sloveniji. Pomeni, da sta ljubiteljsko vinogradništvo in vinarstvo prevzeli večinsko vlogo v pridelavi pa tudi, da se izdatne količine vina, upoštevaje tudi lastno porabo, zares prodajo na sivem trgu, brez plačila dajatev, kakršne morajo plačevati večje kleti. To je po Brejčevih besedah »dokaz za dolgoletno napačno panožno politiko«.

Ob vseh negativnih trendih z nihanji v izvozu je bil ta lani s 4,7 milijona litrov 800.000 litrov manjši od povprečja zadnjih let. So pa slovenska vina oziroma vina družbenikov VDS znova navzoča v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, sicer pa večino (70 odstotkov) vina prodajo v tretje države (zunaj EU), pri čemer prevladujejo bela vina.

Protest vinogradnikov

Vinogradniki, nezadovoljni z namero vlade, da jim občutno zviša katastrski dohodek (v povprečju na več kot 1300 evrov za hektar), so za torek, ki je na sejmu Agra namenjen prav njim – ta dan na posebni slovesnosti podelijo tudi priznanja za najbolje ocenjena vina letos – napovedali protest.

Množica vinogradnikov (po napovedih se bodo pripeljali z 20 avtobusi, večina bo iz Dolenjske) bo ministru Dejanu Židanu izročila po eno suho vinsko trto oziroma dele starih trt, ki jih nameravajo posekati. Ministra hočejo tako opozoriti, da je predvidena odmera katastrskega dohodka previsoka in da bo to panogi, ki je že tako v krizi, zadalo še dodaten udarec, ki ga ne bo mogoče prenesti. Ob večinoma že tako starih vinogradih bi se namreč zaradi visoke obdavčitve veliko pridelovalcev odločilo za opustitev pridelave. To pa pomeni nove težave v panogi, svarijo v Zvezi društev vinogradnikov.