Ob majskem obisku ekonomista Muhammada Yunusa v Mariboru so Yunus center – Grameen Bank Bhaban, Univerza v Mariboru in Slovenski forum socialnega podjetništva podpisali pismo o nameri o medsebojnem sodelovanju, katerega rezultat bo Yunusov center za socialno podjetništvo.
»Iniciativa za ustanovitev Centra za socialno podjetništvo na Univerzi v Mariboru (UM) je stara skoraj leto dni in v tem času je bilo izvedenih veliko aktivnosti. Podpis pisma o nameri je temelj, na katerem želi Univerza v Mariboru v sodelovanju z zunanjimi partnerji vzpostaviti celovit sistem podpore razvoju socialnega podjetništva, ki bo lahko trajnostno deloval v realnem okolju. Pri tem bo strateški partner zagotavljal predvsem know how, medtem ko bo potrebno vse druge vire zagotoviti z domačimi močmi. Ker smo šele na začetku priprave projekta, je o konkretnih rokih izvedbe prezgodaj govoriti,« pojasnjuje koordinatorica skupine za pripravo projekta Centra socialnega podjetništva in docentka za podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti UM (EPF UM) Barbara Bradač Hojnik.
Postavljajo temelje
Inicialni partnerji pri vzpostavitvi Centra za socialno podjetništvo na mariborski univerzi so poleg univerze še Slovenski forum socialnega podjetništva, Karierni center UM in podjetniški inkubator UM Tovarna podjemov, k sodelovanju pa bodo povabili tudi druge akterje v poslovnem okolju, ki bodo v vključitvi v univerzitetni center za razvoj socialnega podjetništva videli pravo priložnost, da prispevajo k socialnim inovacijam v okolju z uporabo podjetniških orodij in s tem doprinesejo novo dodano vrednost v lokalno okolje in ranljivim skupinam prebivalstva.
Prevzem vsebin Yunusovega koncepta socialnega podjetništva zahteva v prvi fazi postavitev temeljev z jasnim konceptom in vsebino v lokalnem okolju ter vključitev kompetentnih strokovnjakov v delovanje Centra za razvoj socialnega podjetništva. »Zdaj je torej naša osnovna naloga, da skupaj s strateškim partnerjem oblikujemo koncept in pripravimo uresničljiv projekt uvajanja socialnega podjetništva. To zahteva tudi določena zagonska finančna sredstva. Ko bomo imeli koncept pripravljen, bo možno podrobneje predstaviti model, na podlagi katerega bo deloval Center za socialno podjetništvo,« razlaga Bradač Hojnikova.
Ni sistematičnega pristopa
Včasih se zdi, da so slovenske fakultete s študijskimi programi in pri ekonomskih predmetih zelo ignorantske do »alternativnih« ekonomskih teorij. »Študijski programi, ki jih razvijajo različne fakultete v Sloveniji, večinoma vključujejo v okviru predmetov podjetništva in neprofitnega menedžmenta tudi nekaj osnovnih vsebin socialnega podjetništva. Žal na tem področju še ni sistematičnega pristopa. Eden izmed namenov Centra za razvoj socialnega podjetništva bo zato tudi, da se vsebine socialnega podjetništva (znova) vključijo v izobraževalni program, in sicer na ravni univerze, saj je le z izobraževanjem in informiranjem širšega prebivalstva možno spodbuditi posameznike, da se odločajo za posamezen tip podjetništva,« pojasnjuje Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva, in dodaja: »Zagotovo pa bo naša iniciativa spodbudila tudi druge izobraževalne ustanove v slovenskem prostoru, da bodo intenzivneje vključevale socialno podjetništvo v svoje izobraževalne vsebine.«
Bradač Hojnikova razlaga, da so na EPF UM že razvili in izvajali predmet socialno podjetništvo, ki ga je razvila Katedra za podjetništvo in ekonomiko podjetja, vendar pa so ga zaradi krčenja finančnih sredstev morali izključiti iz izobraževalnih vsebin. »Tudi nekatere druge fakultete v Sloveniji, med njimi na primer Fakulteta za podjetništvo – GEA College, imajo v svoj program vključen izbirni predmet socialno oziroma družbeno podjetništvo in pripravljen študijski program social entrepreneurship, ki pa ni v izvajanju. Ideja projekta je bila, da se kot nadgradnja vzpostavi sodelovanje z drugimi fakultetami in oblikuje Center odličnosti na področju izobraževanja za socialno podjetništvo, vendar žal zaradi pomanjkanja ustreznih finančnih virov ideja zaspala, morda pa se bo znova razvila z iniciativo Univerze v Mariboru v okviru projekta Centra socialnega podjetništva,« pojasnjuje Zdenka Kovač, ki kot predsednica strokovnega sveta Slovenskega foruma socialnega podjetništva sodeluje v skupini za pripravo projekta ustanovitve centra.
»V okviru pedagoškega programa na EPF UM in svetovalnega dela za podjetnike v okviru Tovarne podjemov si že vrsto let prizadevamo spodbuditi nastanek čim več na znanju temelječih podjetij. Do zdaj se je v okviru inkubatorja razvilo že 48 podjetij, katerih število se zadnja leta hitro povečuje. Zato se iniciativo Univerze v Mariboru za dodatno spodbujanje socialnega podjetništva strinjamo in jo bomo podprli z vsem strokovnim znanjem in praktični izkušnjami. Nosilcem pobud za socialna podjetja pa bomo svetovali na področju poslovnega načrtovanja, razvoja organizacijske strukture podjetja in razvoja poslovnega modela, ki je v primeru socialnega podjetja še posebno zahteven in kritičen element,« obljublja Matej Rus, predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti UM in direktor podjetniškega inkubatorja UM Tovarne podjemov.